Ali se tudi vam zgodi, da vas pogosto ujame virus, vam podre plane za vikend ali pa zmanjša storilnost le nekaj dni pred pomembnim dogodkom v službi. Nekateri ljudje so pogosto bolni, prehlajeni in se kihanja, smrkanja in glavobola kar privadijo. Zato je dobro vedeti, kaj vpliva na vas, da vedno znova zbolite.
STE TO KAR JESTE
Zagotovo ste že slišali, da jabolko na dan odžene zdravnika stran. V tem reku se skriva pomembna vloga zdrave in uravnotežene prehrane, s katero telo deluje najbolje. Neustrezna prehrana lahko poveča tveganje za različne bolezni. Da bi to preprečili morate jesti veliko hranljivih snovi, vitaminov in mineralov, ki jih vaše telo potrebuje. To pomeni, da uživajte veliko svežega sadja in zelenjave ter tako zmanjšajte dnevni vnos maščob, soli in sladkorjev. Poleg tega živila kot so bel kruh ter prigrizki nadomestite s polnozrnato hrano.
POMEMBNOST VITAMINA D
Se vam dogaja, da zbolite pogosteje kot drugi? Priporočamo vam, da razmislite o dodatnem vnosu vitamina D. Nedavna raziskava je pokazala, da ustrezna količina vitamina D v krvi prispeva k zmanjšani obolelosti vnetja dihal. Pomanjkanje vitamina D je namreč pogosto povezano s slabšim imunskim sistemom. Vnos vitamina D lahko povečate s prehrano kot so mastne ribe, jajčni rumenjaki, gobe ali ga zaužijte v obliki prehranskih dopolnil. Najbolje pa bo, če vsakodnevno preživite od 10 do 15 minut na soncu.
DEHIDRACIJA
Naše telo je odvisno od vode. Voda prenaša hranila in mineralne k celicam in omogoča, da so naša usta, nos in grlo vlažni, kar je zelo pomembno za preprečevanje bolezni. Čeprav voda predstavlja od 60 do 70% telesne teže, veliko vode izgubimo z odvajanjem, potenjem, gibanjem in celo dihanjem. Do dehidracije pride v primeru, da izgube teh tekočin ne nadomestimo. Pogosto se zgodi, da šibke ali zmerne dehidracije ne opazimo, a prav zaradi tega zbolimo. Simptomi zmerne dehidracije so lahko glavobol, bolečine, utrujenost in zaprtje. Dejanska dehidracija pa vključuje izjemno žejo, močan glavobol, nizek krvni tlak, hitro bitje srca ter zmedenost ali letargičnost. Zato je zelo pomembno, da ves dan, predvsem če je vroče ali vlažno, pijete požirke vode. S hrano (sadjem in zelenjavo) namreč ne dobimo dovolj tekočine.
POMANJKANJE SPANCA
Ljudje, ki ne spijo dovolj zbolijo pogosteje. Imunski sistem namreč med spanjem sprošča citokine, gre za proteinske prenašalce, ki so obramba pri vnetjih in boleznih. Telo potrebuje še več takšnih proteinov, če je posameznik pod stresom ali bolan. V kolikor posameznik ne spi dovolj, telo ne uspe proizvesti dovolj omenjenih proteinov in pride do bolezni. Dolgotrajno pomanjkanje spanca prav tako povečuje tveganje za debelost, srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Običajno odrasli potrebujejo med 7 in 8 ur spanca dnevno, najstniki pa 10 ur.
UMAZANE ROKE
Naše roke so vsak dan v stiku z bakterijami. Ob nerednem umivanju rok in ob dotikanju obraza, ustnica ali hrane, posameznik lahko širi bolezni ali okuži sam sebe. Kadar že zbolimo in smo v stiku z drugimi osebami, je priporočljivo razkuževati tudi površine kot so kljuke, računalniške tipkovnice, telefoni in drugo.
SLABA USTNA HIGIENA
Naši zobje so okno našega zdravja. Kadar smo zdravi, naravna telesna obramba ohranja naše ustno zdravje. Redno umivanje in nitkanje zob preprečuje razvoj nevarnih bakterij, ki lahko povzročijo vnetje tudi drugje v telesu. Dolgoročne težave z oralnim zdravjem lahko vodijo v številne druge zdravstvene težave.
MOTNJE V IMUNSKEM SISTEMU
Do motenj v imunskem sistemu pride, ko posameznikov sistem ne ustvarja odpornosti do določenih antigenov. Med povzročitelje, ki napadajo naš imunski sitem se uvrščajo bakterije, strupi, rakave celice, viruse, glivice, alergeni (na primer cvetni prah) ali donirana kri in tkiva.
Zdravo telo se na antigen odzove s protitelesi. Protitelesa so proteini, ki uničujejo nevarne substance. Nekateri ljudje imajo oslabljen imunski sistem z manjšim številom protiteles in zato ne deluje dovolj dobro. Lahko ga podedujejo ali pa do njega pride zaradi neustrezne prehrane, s starostjo pa se imunski sistem poslabšuje.
GENETIKA
Nizko število belih krvničk prav tako lahko rezultira v pogostem pojavu bolezni. To stanje se imenuje levkopenija in jo lahko povzroči genetika ali druga bolezen. Nizko število belih krvničk povečuje tvegaje za infekcijo. Po drugi strani nas lahko visoko število belih krvničk varuje pred boleznimi. Tudi visoko število belih krvničk, je lahko rezultat genetike. Posledično so nekateri ljudje že po naravi bolje opremljeni za boj z virusi in gripo.
