Kdaj ste nazadnje iskali točno določeno stvar in se po nekaj frustrirajočih minutah, ko je niste našli, odločili odnehati, ker ni vredno vašega časa?
Ali je »enostavno« tudi nujno vedno najboljše?
Smo bitja udobja. Svet je vse bolj usmerjen v takojšnjo zadovoljitev in udobje – v kulturo hitrega in enostavnega.
Toda bolj kot smo vpleteni v ta način razmišljanja in odločanja, bolj spreminjamo kemijo svojih možganov. Usmerjamo jih v težnjo po hitrem zadovoljevanju želja, ki pa se izkažejo za nizkokakovostne in takšne, ki bodo verjetno izkrivile dolgoročne, pomembne cilje.
Ali je sposobnost upiranja skušnjavi človekova prirojena lastnost?
Včasih je videti, da se razvijamo v smeri nezmožnosti upiranja skušnjavam. A nova študija razkriva, da ima lahko vzgoja znotraj določene kulture bistveno vlogo pri določanju posameznikove potrpežljivosti, nadzora impulzov, moči volje in sposobnosti odložene zadovoljitve.
Najprej nam omenimo razvpiti “Marshmallow test”, ki ga je leta 1972 zasnoval Walter Mischel, profesor na univerzi Standford. Preučeval je povezavo med otrokovo sposobnostjo, da se upre skušnjavi (eni penici; angl. marshmallow) v korist večje nagrade kasneje (dve penici), in njegovimi poznejšimi življenjskimi izidi.
Raziskava je pokazala, da so otroci, ki so se znali upreti skušnjavi takojšnjega zadovoljstva, praviloma bolj zdravi ter kasneje v življenju dosegajo večje učne in finančne uspehe.
Kaj pa kultura, v kateri posameznik odrašča?
Na kaj so otroci pripravljeni počakati, pa je močno odvisno od kulture. Raziskovalci z Univerze v Koloradu so ugotovili, da so japonski otroci pripravljeni čakati na hrano trikrat dlje kot njihovi ameriški vrstniki.
To bi lahko spodbudilo domnevo, da so ameriški otroci bolj nestrpni kot japonski. Vendar bi bilo to povsem napačno, saj so bili otroci iz ZDA pripravljeni čakati na darila štirikrat dlje kot otroci iz Japonske.
Torej ni šlo za to, da bi se ena od skupin bolje upirala takojšnjemu zadovoljstvu, temveč za to, da različne kulture spodbujajo različne navade.
Japonska družba na primer ceni, da morajo vsi sedeti za mizo, preden kdo začne jesti. Ta običaj v ZDA ni tako razširjen. Zato bi bilo smiselno, da bi ameriški otroci, ki niso navajeni čakati na hrano, težje počakali na slastno penico.
Po drugi strani pa ameriška kultura narekuje, da se na božično jutro vsi zberejo okoli drevesca, preden se razdelijo in odprejo darila. Zato so raziskovalci ugotovili, da so pripravljeni ameriški otroci na darila počakati veliko dlje kot japonski otroci, ki darove običajno raztrgajo takoj, ko jih prejmejo.
Na splošno se nam verjetno vsem zdi, da je ta ugotovitev instinktivno pravilna. Če ste že večkrat čakali na nekaj, boste to zagotovo lažje storili tudi znova.
Viri:
