Post ima v naši družbi dolgo in bogato zgodovino. Igral je pomembno vlogo v vseh večjih religijah, ki so ga dojemale kot način krepitve samokontrole, tradicionalna medicina pa mu pripisuje številne zdravstvene koristi. Kristjani imajo 40-dnevni post pred veliko nočjo, Muslimani Ramadan, postijo se tudi budistični menihi. Starodavna ljudstva so se pogosto postila pred vojno ali med rituali ob vstopu v odraslost. Odrekanje hrani pa so zagovarjali tudi številni antični misleci: starogrški matematik in filozof Pitagora, Platon in Aritstotel ter oče moderne medicine, Hipokrat.
Prekinitveni post in metoda 16 : 8
Če ste tudi vi zadnje čase zalotili sodelavce ali prijatelje v pogovoru o prekinitvenem postu (»intermittent fasting«) in metodi 16:8, a se vam ni sanjalo, o čem teče beseda? Poglejmo, za kaj gre in ali ima res pozitiven učinek na naše telo.
Post pomeni preprosto izogibanje hrani. Čeprav brez hrane ne moremo preživeti, pa je njena prebava in presnova zapleten proces, ki od telesa zahteva veliko energije. In tako kot odmor od dela koristi nam, odmor od hrane koristi našemu telesu.
Pri prekinitvenem postu gre za nepopoln post. To pomeni, da se postite le del dneva (vključno z nočjo, ko spite), v času postenja pa je dovoljeno pitje tekočin.
Najpogosteje je uporabljena metoda 16 : 8, ki narekuje 16 ur postenja in 8-urno okno, v katerem lahko zaužijemo vse dnevne obroke.
Kljub temu, da gre za postenje, pa to ne pomeni stradanja. Prekinitveni post namreč ne omejuje vnosa kalorij in ne izključuje nobene izmed skupin hranil, vpliva le na časovno razporeditev obrokov.
Kako koristen je v resnici prekinitveni post?
Raziskovalci menijo, da prednosti postenja izhajajo iz dejstva, da post vaše celice podvrže stanju zmernega stresa, to pa kot mišica, ki jo krepimo z vadbo, dejansko krepi njihovo sposobnost za boj proti stresu in nekaterim boleznim.
V nasprotju z uživanjem številnih manjših obrokov tekom celega dneva, ki telesu nenehno dovajajo nove vire energije, v obdobju postenja telo poseže po energiji, ki jo ima shranjeno v obliki maščobnih zalog.
Ker postenje povečuje občutljivost telesa na inzulin, varuje pred pojavom sladkorne bolezni tipa 2, raziskave pa nakazujejo tudi pozitivni vpliv na zmanjševanje vnetja in oksidativnega stresa.
Postenje zahteva precej mentalne kontrole, zato pozitivni vpliva tudi na človeško psiho. Hrana dandanes še zdaleč ni le sredstvo za preživetje, ampak je neločljiv del naše družbe. In v ektremnih situacijah lahko ljudje do hrane razvijemo nezdrav odnos – prenažiranje, hrana kot način za soočanje s stresom ali žalostjo, prehranske motnje. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da lahko post, ki zahteva voljo, predanost in vztrajnost, pozitivno vpliva na naš odnos do hrane.
Slabosti postenja
Ker velik delež dnevnih potreb po tekočini zadostimo s hrano, morajo ljudje na prekinitvenem postu paziti, da je pijejo dovolj, sicer lahko pride do dehiracije. Če imate kakršnekoli zdravstvene težave, se o varnosti postenja pogovorite z zdravnikom.
Če se lotite prekinitvenega postenja z namenom izgube teže ali izboljšanja počutja, pa se morate zavedati slednjega: čeprav postenje v časovnem okvirju, ki dovoljuje hrano, ne narekuje kaj točno naj jeste, se je potrebno držati osnovnih pravil zdravega prehranjevanja. V nasprotnem primeru ne bomo svojemu telesu naredili prav nobene usluge!
