Vsem nam po žilah teče kri, a le redki posamezniki se lahko pohvalijo, da imajo »zlato kri«. Na celem svetu je trenutno manj kot 50 oseb, ki imajo točno takšno krvno skupino.
Krvna skupina je dedna
Krvna skupina se določa glede na antigene (proteine) na površini rdečih krvničk. Glavne krvne skupine so štiri, ločujemo jih glede na to, ali vsebujejo antigene A ali B. Ljudje z antigeni A imajo krvno skupino A, z antigeni B pa B. Tisti, ki imajo v krvi oba antigena, imajo krvno skupino AB, če nimajo nobenega antigena, pa spadajo v krvno skupino 0. Krvna skupina je genetsko pogojena in jo določijo geni naših staršev. Ker obstaja veliko več antigenov kot samo A in B, je več tudi krvnih skupin.
Ameriški Rdeči križ kot »redek tip krvi« definira tistega, ki se pojavi pri manj kot 1 osebi na 1000 ljudi. Ljudje z redkim tipom imajo pogosto težave s transfuzijo krvi ali presaditvijo organov, povzroči pa lahko tudi druge zdravstvene težave. Če krvna skupina noseče ženske ni kompatibilna z otrokom, ki ga nosi, lahko pride do resnih zapletov.
Poleg krvne skupine lahko posameznik na svojih rdečih krvničkah nosi tudi Rh faktor. Osebe brez njega imajo Rh– kri, z pa Rh+. Če ima nekdo torej krvno skupino AB in je brez Rh faktorja, njegova kri spada v skupino AB–. Tudi Rh faktor se prenaša z otrok na starše.
Krvne skupine pri nas in po svetu
Glede na etične skupine in geografske regije se delež ljudi, ki imajo posamezne krvne skupine, razlikuje, ne glede na regijo pa je najpogostejši tip 0. To krvno skupino ima kar 63 % svetovnega prebivalstva. Globalno najredkejša krvna skupina pa je B, saj jo ima le okoli 16 % prebivalstva.
Pogosta je tudi prisotnost Rh faktorja. Delež Rh+ krvi tako variira od 65 % pri Baskih iz Pirenejskega gorovja do 97–99 % pri prebivalcih podsaharske Afrike.
Zavod republike Slovenije za transfuzijsko medicino navaja, da ima:
- krvno skupino A približno 40 % slovenskih krvodajalcev,
- krvno skupino 0 približno 38 % slovenskih krvodajalcev,
- krvno skupino B okoli 15 % slovenskih krvodajalcev
- in krvno skupino AB okoli 7 % slovenskih krvodajalcev.
Rh pozitivnih je kar 80 % krvodajalcev v Sloveniji.
»Zlata kri«
Leta 1961 so znanstveniki naleteli na novo krvno skupino, za katero so bili prepričani, da ne obstaja. Imenuje se Rh-null, zanjo pa je značilna odsotnost vseh 61 antigenov v Rh sistemu. Rh-null krvna skupina je izjemno redka, pojavi se le pri eni osebi na 6 milijonov. V 49 letih po njenem odkritju je bilo na svetu identificiranih le 43 ljudi, ki jo imajo, zato jo včasih imenujejo tudi »zlata kri«.
Lahko krvno skupino spremenimo?
Leta 2015 so raziskovalci odkrili encim, ki je sposoben s krvnih celic odstraniti antigene. V teoriji bi to zdravnikom omogočilo, da spremenijo krvno skupino osebe, s čimer bi ji recimo povečali možnost za uspešno transfuzijo krvi. Človek namreč lahko sprejme transfuzijo krvi le od osebe, s katero si delita kompatibilne antigene. V nasprotnem primeru lahko pride do življenjsko nevarne reakcije imunskega sistema.
Ker na svojih krvnih telescih nimajo nobenih antigenov, so nosilci krvne skupine 0 univerzalni donatorji – njihovo kri lahko sprejmejo vse ostale krvne skupine, oni pa lahko sprejmejo samo kri donatorja s skupino 0. Nosilci krvne skupina AB pa so univerzalni prejemniki, saj lahko sprejmejo katerokoli krvno skupino.
