Razlogov za željo po sladkem je nešteto. Najpogosteje je želja po nečem sladkem posledica nezdravih navad, zaradi katerih možgani povezujejo prijetne spomine z vedenjem, ki zahteva nagrado. Drug razlog je lahko visok nivo stresa, ki poviša raven kortizola, posledično pa tudi koncentracijo glukoze in inzulina v krvnem obtoku. Premajhen vnos beljakovin tudi lahko povzroči željo po sladkarijah, prav tako pa pomanjkanje nekaterih mineralov. In kje nas to pusti? Pred odprto omaro z bonboni!
Kaj so sladila?
Sladila posnemajo učinek sladkorja na receptorjih okusa. Povzročijo močan občutek sladkosti, vsebujejo pa zelo malo kalorij. Poznamo umetna sladila (kot so aspartam, kalijev acesulfam, ciklamat, saharin, sukraloza) in naravna sladila (kot sta stevia in jakonov sirup).
Ali so sladila škodljiva za zdravje?
Že dolgo velja, da sladila škodujejo zdravju. Raziskave jih povezujejo z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in boleznimi srca in ožilja. Nova obsežna študija na več kot 100.000 ljudeh, objavljena v reviji PLoS Medicine, je pokazala, da lahko uživanje nekaterih sladil celo rahlo poveča tveganje za razvoj nekaterih vrst raka. Gre predvsem za oblike, povezane z debelostjo: rak debelega črevesa in danke, želodca ter prostate.
Mehanizmi tega povečanega tveganja še niso povsem znani, lahko pa bi bili posledica pretvorbe aspartama v formaldehid (znan kancerogen), ki se nato kopiči v celicah, ki posledično postanejo rakave. Le-te so sicer sprogramirane za samouničenje, vendar celicam aspartam ugasne to genetsko »stikalo«. Druga umetna sladila, kot sta sukraloza in saharin, dokazano poškodujeta DNK, kar tudi lahko povzroči nastanek raka. Spet druga pa dokazano negativno vplivajo na črevesni mikrobiom, kar oslabi imunski sistem in poslabša njegovo zmožnost prepoznavanja in odstranjevanja rakastih celic.
Ali so vsa sladila enaka?
Kljub temu, da večina znanstvenih raziskav nakazuje negativne posledice uživanja sladil, je potrebno poudariti, da niso vsa sladila enaka. Steviol glikozid je naraven rastlinski ekstrakt stevie, ki se je že izkazal za učinkovitega pri nadzoru debelosti, sladkorne bolezni in zniževanju krvnega tlaka. Ksilitol, ki je prisoten tudi v slivah in jagodah, podpira imunski sistem in prebavo. Obe vrsti sladila pa ščitita pred zobno gnilobo, ker uničujeta bakterije v ustni votlini.
Se je torej potrebno strogo izogibati sladilom?
Sladila vsekakor zahtevajo še nadaljnje raziskave, saj se njihovi učinki proučujejo pretežno na poskusnih živalih v dozah, ki so znatno višje od tistih, ki jih uživajo ljudje. Treba je tudi priznati, da je omenjena študija v PLoS Medicine odkrila le rahlo povišanje tveganja med posamezniki, ki so uživali najvišje količine sladil in tistimi, ki jih sploh niso.
Če nas znanstvena objava torej česa nauči, naj bo to, da ni tako pomembno koliko sladila zaužijemo, kot to, katero sladilo uživamo.
Viri:
