Mikrobiota je skupni izraz za mikroorganizme, ki živijo v ali na človeškem telesu. Skupek bakterij, arhej in evkarijontov, ki kolonizirajo naše črevesni trakt, se imenuje “mikrobiota črevesja” in se že več tisoč let razvija skupaj z gostiteljem ter s tem ustvarja zapleten in vzajemno koristen odnos.
Število mikroorganizmov, ki živijo v črevesnem traktu presega 1014, kar predstavlja 10-krat več bakterijskih celic kot človeških in več kot 100-kratno število genskih vsebin mikrobioma v primerjavi s človekom.
Mikrobiota človeškega črevesja je v zadnjih letih postala predmet obsežnih raziskav, naše znanje o vrstah in njihovi potencialni funkcionalni zmogljivosti pa hitro narašča. Vloga teh malih organizmov v našem črevesju je večja kot si je kdorkoli predstavljal desetletja nazaj.
Vsak od nas ima edinstveno mikrobioto le-ta pa ima iste fiziološke funkcije, z neposrednim vplivom na naše zdravje. Med njimi so najpomembnejše presnavljanje hranil, ki jih naše telo ne zmore presnoviti, obramba pred patogeni, »izobraževanje« imunskega sistema, vse več raziskav pa kaže, da je prek teh nalog odgovorna tudi za nastanek številnih boezni, tudi izven črevesja.
Mikrobiota in bolezni
Študije kažejo, da lahko raznolikost bakterijskih vrst v črevesju predstavlja zdravstvene prednosti. Nekateri mikrobi so namreč pokazali, da pospešujejo metabolizem, imunski sistem, odpornost na raka, endokrino signalizacijo in delovanje možganov.
Nasprotno, ko črevesna flora pade iz ravnotežja in se mikrobiota spremeni, so funkcije lahko okrnjene, kar privede do zdravstvenih težav.
Z večanjem obsega podatkov, ki se nanašajo na sestavo in funkcionalni potencial črevesne mikrobiote, se je razširilo tudi število bolezni, ki so bile povezane s spremembami v naši mikrobni sestavi. Med njimi prevladujejo povezave med črevesno mikrobioto in kroničnimi boleznimi prebavil, vključno s sindromom razdražljivega črevesa, sistemskimi boleznimi, kot je diabetes tipa 2 in debelostjo, ter pojavom kolorektalnega raka.
Fekalna transplantacija
Zanimanje za razumevanje vloge mikrobioma črevesja je vedno večje tudi z namenom da bi izkoristili terapevtski potencial njegove manipulacije. Eden izmed potencialov manipulacije je fekalna transplantacija. To je metoda, ki se uporablja za nadgradnjo koncentracije in raznolikosti črevesnih bakterij in obnovo optimalne črevesne funkcije.
V tem postopku se koristne črevesne bakterije in kvasovke preko fekalije prenesejo od zdravega darovalca v debelo črevo prejemnika, katerega črevesna mikroflora je oslabljena za izvajanje prebavnih funkcij in ohranjanje dobrega zdravja.
Postopek fekalne transplantacije je v porastu od leta 2013, ko je administracija za prehrano in zdravila iz Združenih držav Amerike odobrila metodo za zdravljenje neodzivne okužbe s Clostridium difficile. Stopnja ozdravljivosti je visokih 90 % pri neodzivnih okužbah s Clostridium difficile, kar je veliko boljše od podaljšane antibiotične terapije z 20 do 30 % uspehom.
Obseg aplikacij fekalne transplantacije se je hitro in široko razširil in trenutno potekajo raziskave za potencialne indikacije ne le pri motnjah prebavil, temveč tudi pri izven-gastričnih boleznih, kot so metabolni sindromi, debelost, avtoimunske bolezni, avtizem, in drugimi, čeprav zaenkrat še z nižjimi stopnjami uspešnosti.
Kljub temu, da smo v zadnjih nekaj letih pridobili veliko znanja o populaciji bakterij v človeškem črevesju je zelo malo znano o virusni ali glivični sestavi v črevesju in celo funkciji črevesnih bakterij. Ravno zaradi veliko nejasnosti na tem področju so kliniki in raziskovalci zaenkrat prisiljeni iskati nadomestne metode zdravljenja.
Prihodnost pa ob natančnejši identifikaciji črevesne flore, opredelitvi funkcij in z možnostjo natančnejše manipulacije črevesne mikrobiote morda prinaša tudi presonalizacijo fekalne transplantacije za različne bolnike in glede na različne genotipe gostitelja in bolezni.
