Večina se nas spominja časov, ko smo lahko pojedli vse, kar smo želeli, in se nismo zredili. Nova študija pa kaže, da vaš metabolizem oziroma hitrost porabe kalorij doseže vrhunec veliko prej in začne neizogibno upadati veliko kasneje, kot si morda mislite.
“S staranjem se v fazah našega življenja pojavljajo številne fiziološke spremembe, na primer med puberteto in v menopavzi. Vendar pa se naš življenjski cikel presnove ne ujema s staranjem in odraščanjem,” je povedala soavtorica študije dr. Jennifer Rood.
Štirje Penningtonovi biomedicinski raziskovalci so bili del mednarodne skupine znanstvenikov, ki je analizirala povprečno porabo kalorij več kot 6600 ljudi v njihovem vsakdanjem življenju. Udeleženci so bili stari od enega tedna do 95 let in iz 29 različnih držav.
Večina prejšnjih obsežnih študij je merila, koliko energije telo porabi za osnovne vitalne funkcije –dihanje, prebavo in črpanje krvi oziroma kalorije, ki jih potrebujete samo za preživetje. Toda osnovne funkcije predstavljajo le 50 do 70 odstotkov kalorij, ki jih porabimo vsak dan. Ne vključujejo energije, ki jo porabimo za vse ostalo: umivanje posode, sprehajanja psa, telovadbe, celo samo za razmišljanje.
Da bi prišli do skupne dnevne porabe energije, so se raziskovalci lotili metode “dvojno označene vode”. To je test urina, pri katerem oseba pije vodo, v kateri sta vodik in kisik v molekulah vode zamenjana z naravno prisotnimi “težkimi” oblikami. Raziskovalci nato merijo, kako hitro se te oblike izplaknejo iz telesa.
Znanstveniki tehniko, ki velja za zlati standard merjenja dnevne porabe energije v običajnem življenju zunaj laboratorija, uporabljajo že od leta 1980. Toda prejšnje študije so bile zaradi stroškov omejene po velikosti in obsegu. Da bi se izognili tej omejitvi, je več laboratorijev svoje podatke združilo v enotno bazo podatkov.
Združevanje in analiza porabe energije skozi življenje je razkrila nekaj presenečenj.
“Nekateri ljudje mislijo, da so najstniška in dvajseta leta čas, ko je njihov potencial za izgorevanje kalorij na vrhuncu,” je dejal dr. Katzmarzyk, soavtor študije. “Toda študija kaže, da imajo glede na kilograme dojenčki najhitrejšo presnovo.”
Potrebe po energiji se izrazito povečajo v prvih 12 mesecih življenja. Do prvega rojstnega dne dojenčki porabljajo kalorije za kar 50 odstotkov hitreje kot odrasli.
“Dojenčki hitro rastejo, kar predstavlja velik del tega učinka. Ko pa to nadzorujete, je njihova poraba energije veliko višja, kot bi pričakovali glede na velikost njihovega telesa,” je dejal dr. Martin, eden izmed raziskovalcev.
Eksplozivna presnova dojenčka lahko pomaga razložiti, zakaj imajo otroci, ki v tej razvojni fazi ne jedo dovolj, manjšo verjetnost preživetja in manj verjetno odrastejo v zdrave odrasle.
“Potrebnih je veliko več raziskav, da bi bolje razumeli presnovo dojenčkov. Vedeti moramo, kaj povzroča njihovo večjo porabo energije,” je dejal dr. Martin.
Po začetnem porastu v otroštvu se metabolizem posameznika vsako leto upočasni za približno 3 odstotke, vse do naših dvajsetih.
Presenetljivo je, da rast v adolescenci ne poveča dnevnih potreb po kalorijah glede na velikost telesa.
Še eno presenečenje? Presnova ljudi je najbolj stabilna od 20. pa vse do 50. leta!
Potrebe po kalorijah med nosečnostjo se niso povečale več kot pričakovano.
Ugotovitve kažejo, da za tako imenovanim “širjenjem v srednjih letih” stojijo drugi dejavniki.
Glede na raziskave naš metabolizem začne upadati šele po 60. letu starosti. Upočasnitev je postopna: le 0,7 odstotka na leto. Toda oseba, ki je stara 90 let, vsak dan potrebuje 26 odstotkov manj kalorij kot nekdo v srednjih letih.
“Upoštevali smo zmanjševanje mišične mase. Po 60. letu se človekove celice upočasnijo,” je dejal dr. Ravussin, prav tako eden izmed raziskovalcev v tej študiji.
Vzorci držijo, tudi če upoštevamo različne stopnje aktivnosti.
“Ta študija kaže, da se celice med življenjsko dobo spreminjajo na načine, ki jih prej nismo mogli v celoti razumeti. Toda množice zbranih podatkov, kot je tista, pri kateri smo sodelovali, nam omogočajo, da odgovorimo na vprašanja, na katera prej nismo mogli,” je še dejal dr. Ravussin.
Staranje gre z roko v roki s toliko drugimi fiziološkimi spremembami, da je težko razčleniti, kaj povzroča spremembe v porabi energije. Toda nova raziskava podpira idejo, da gre pri presnovi za več kot le za starostne spremembe v življenjskem slogu ali telesni sestavi.
