Ste pozabljivi? Naredite veliko napak, ko se vam mudi? Poskusite meditirati!
Nova študija z Univerze Michigan State je pokazala, da vam meditacija lahko pomaga in zmanjša vašo nagnjenost k napakam.
Raziskava, objavljena v reviji Brain Sciences, je testirala, kako meditacija, ki se osredotoča na občutke in misli, ki se odvijajo v človekovem umu in telesu, spreminja možgansko aktivnost.
»Zanimanje ljudi za meditacijo in čuječnost presega tisto, kar znanost lahko dokaže v smislu njenih učinkov in koristi,« je dejal Jeff Lin, soavtor študije. »Ampak zdi se mi neverjetno, da smo imeli priložnost videti, kako lahko ena seja vodene meditacije povzroči spremembe možganske aktivnosti pri teh, ki ne meditirajo.«
Ugotovitve kažejo, da imajo različne oblike meditacije različne nevrokognitivne učinke. Lin je pojasnil, da je premalo raziskav o tem, kako odprto spremljanje meditacije vpliva na prepoznavanje napak.
»Pri nekaterih oblikah meditacije se osredotočate na eno samo stvar, običajno na dihanje. Vendar pa je meditacija odprtega spremljanja nekoliko drugačna,« je dejal Lin. »Vodi vas, da ste pozorni na vse, kar se dogaja v vašem umu in telesu. Cilj je mirno sedeti in pozorno opazovati, kam odpotuje vaš um.«
Avtorji študije – Jeff Lin, William Eckerle, Ling Peng in Jason Moser, so tako izbrali več kot 200 udeležencev, da bi preizkusili, kako meditacija odprtega spremljanja vpliva na to, kako ljudje zaznavajo napake in se odzivajo nanje.
Udeležence, ki še nikoli niso meditirali, so popeljali skozi 20-minutno meditacijsko vajo odprtega spremljanja, medtem ko so raziskovalci merili njihovo možgansko aktivnost z elektroencefalografijo ali EEG. Nato so opravili računalniški test odvračanja pozornosti.
»EEG lahko meri možgansko aktivnost na ravni milisekund, zato smo takoj po storjeni napaki dobili natančne meritve nevronske aktivnosti,« je dejal Lin. »Določen nevronski signal se pojavi približno pol sekunde po napaki, imenovani pozitivnost napake, ki je povezana z zavestnim prepoznavanjem napak. Ugotovili smo, da je moč tega signala povečana pri tistih, ki meditirajo.«
Čeprav meditatorji niso pokazali takojšnjega napredka pri tem, kako uspešno so izvajali naloge, so te ugotovitve obetavne in odkrivajo potencial, ki ga nudi dolgoročna meditacija.
»Te ugotovitve so odličen prikaz, da lahko samo 20 minut meditacije izboljša sposobnosti možganov za odkrivanje napak in pozornost nanje,« je dejal Moser. »Zaradi tega smo bolj samozavestni pri razmišljanju o pozitivnih učinkih meditacije na uspešnost in vsakodnevno delovanje.«
Meditacija in čuječnost sta v zadnjih letih pridobili splošno zanimanje, Lin pa spada v sorazmerno majhno skupino raziskovalcev, ki uporablja nevroznanstveni pristop k ocenjevanju njenih psiholoških učinkov.
V naslednjih fazah raziskave bodo vključili širšo skupino udeležencev, preizkusili različne oblike meditacije in poskušali ugotoviti, ali se lahko spremembe v možganski aktivnosti prevedejo v vedenjske spremembe na dolgi rok.
»Lepo je videti navdušenje javnosti nad meditacijo, vendar pa imamo z znanstvenega vidika še veliko dela, da bi resnično razumeli koristi, ki jih ta lahko ima. Hkrati pa je enako pomembno, da razumemo, kako meditacija dejansko deluje,« je dejal Lin.
Meditacija in čuječnost sta zagotovo praksi, ki dobro vplivata na vaše počutje. Prav zato si tudi med zaposlenim veselim decembrom poskusite vzeti čas zanju in opazujte, če tudi vam ta praksa pomaga delati manj napak!
