Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste v jutranjem hitenju v službo doma pozabili ključe ali telefon? Da ste pozabili na tetin rojstni dan, ker ste imeli tisoč in en opravek? Niste edini. Današnji hitro tempo življenja je pogosto vzrok, da se počutimo izčrpano in da smo nagnjeni k napakam.
Najprej si oglejmo osnove. Čuječnost (angl. mindfulness) obsega dve ključni komponenti: zavedanje in sprejemanje. Zavedanje je sposobnost osredotočanja pozornosti na notranje procese in izkušnje, kot je na primer izkušnja sedanjega trenutka. Sprejemanje je sposobnost opazovanja miselnih tokov, ne da bi jih obsojali ali se jim izogibali.
Čuječnost lahko prakticiramo kot obliko meditacije, v kateri se intenzivno zavedamo svojih občutkov v danem trenutku. Odmislimo pretekla dejanja in skrb za prihodnost. Osredotočimo se na tukaj in zdaj.
Cilj čuječnosti je gojenje pogleda na zavest in identiteto, ki lahko privede do večjega duševnega in razumskega miru. Ta oblika mediacije se uporablja tudi za spopadanje s stresom, tesnobo, bolečino ali preprosto za sproščanje.
Z meditacijo proti napakam
Raziskovalci so pred kratkim ugotovili, da lahko čuječa meditacija pomaga tudi pri nagnjenosti k napakam.
Na ameriški univerzi Michigan State so se sodelujoči v raziskavi udeležili 20-minutne vodene meditacije, medtem ko so jim raziskovalci merili možgansko aktivnost s pomočjo elektroencefalografije (EEG).
Po opravljeni meditaciji so na udeležencih izvedli še računalniški test za odvračanje pozornosti, ki je preverjal sposobnost posameznikov za prepoznavanje in popravljanje napak. Izkazalo se je, da so tisti, ki so pred testom meditirali, prej prepoznali napako kot kontrolni posamezniki, ki niso meditirali.
Raziskovalci so na podlagi rezultatov ugotovili, da lahko redna meditacija poveča posameznikovo sposobnost zaznavanja napak in posledično izboljša pozornost do podrobnosti.
Avtor raziskave je povedal: “Lepo je videti navdušenje javnosti nad čuječnostjo, vendar bo z znanstvenega vidika potrebnega še veliko dela, da bomo res razumeli koristi, ki jih meditacija lahko ima, in enako pomembno, kako meditacija dejansko deluje”.
V naslednji fazi bodo v študijo vključili še širšo skupino udeležencev in preverili učinek različnih vrst meditacij. S tem si želijo v nadaljevanju projekta določiti, kako se dolgoročne spremembe možganske aktivnosti prevedejo v spremembe vedenjskih vzorcev.
Kako lahko čuječnost in meditacija pomagata vam?
Vsekakor pa je že zdaj jasno, da meditacija in čuječnost pripomoreta k zniževanju stresa in anksioznosti.
Če želite poskusiti čuječo meditacijo, lahko začnete tako, da se namestite v udoben sedeči položaj in globoko vdihnete. Osredotočite se na vsak vdih in trenutne občutke, kot so zvoki, vonjave, temperatura in občutek zraka, ki vstopa in izstopa iz telesa.
Preusmerite svojo pozornost na misli in čustva, ki jih doživljate. Dovolite, da vsaka misel obstaja, ne da bi jo obsojali ali ji pripisali negativno mnenje. Sedite s temi mislimi nekaj časa. Izkušnja lahko povzroči močno čustveno reakcijo.
Če želite gojiti zavedanje, opazujte svoje misli in čustva ter raziščite, zakaj se pojavljajo. Če želite gojiti sprejemanje, se izogibajte obsojanju ali odganjanju neprijetnih misli.
Čustva so naravna in vsak jih ima – njihovo priznanje vam lahko zato pomaga bolje razumeti sebe in druge.
Viri:
- https://www.psychologytoday.com/us/basics/mindfulness
- Lin, Eckerle, Peng, Moser. On Variation in Mindfulness Training: A Multimodal Study of Brief Open Monitoring Meditation on Error Monitoring. Brain Sciences, 2019; 9 (9): 226 DOI: 3390/brainsci9090226
