V tokratnem članku bomo osvetlili mite, ki so povezani s spanjem. Koliko časa za spanje potrebuje povprečna oseba, da lahko sveža začne dan? Članek govori tudi o vplivu dremanja na človeka, vplivu prekratkega spanca in presenetljivih podatkih, kako lahko preveč spanja na dolgi rok škodi zdravju.
Čeprav vsi vemo, da je spanje ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja, še vedno obstaja veliko različnih mitov in neresnic, ki so se pojavila skozi raziskovanje enega najbolj zanimivih in skrivnostnih področij našega življenja – spanja.
Ali vsi potrebujemo 8 ur spanja na noč?
Na splošno raziskave kažejo, da zdrava odrasla oseba najboljše deluje skozi dan, če spi med 7 in 9 urami, malčki pa potrebujejo od 11 do 14 ur spanja.
Veliko je govora o tem, da je mogoče naše telo trenirati do te mere, da lahko normalno funkcionira tudi, če spimo manj kot 6 ur. Na žalost je to mit. Po mnenju strokovnjakov se ljudje, katerim noč za nočjo primanjkuje spanca, sicer navadijo na kratek spanec, vendar s tem izčrpavajo svoje telo. To pa lahko vodi do resnih posledic, kot so tveganje za srčno-žilne in kognitivne težave.
Kako pa je z dremanjem čez dan?
Strokovnjaki poudarjajo pozitivne učinke dremanja, vendar naj vas ne zanese – priporočljivih je le do 20 minut na dan. To da telesu dovolj časa, da se napolni z energijo. Ni pa dobro, da bi potonili v predolg in preglobok spanec, saj bi vas lahko upočasnil za ves preostanek dneva.
Po narejenih analizah so strokovnjaki za spanje ugotovili, da pri nekaterih ljudeh popoldansko dremanje privede do vedenjskih izboljšav in izboljšav razpoloženja. Nekateri posamezniki imajo po dremanju čez dan izboljšano logično sklepanje, reakcijski čas in prepoznavanje simbolov.
To lahko potrdijo prebivalci južnoevropskih držav, za katere je »siesta« (popoldanski počitek) neizbežna in nekaj povsem normalnega.
Ali je boljše preveč ali premalo spanja?
Tudi preveč spanca lahko škodi. Strokovnjaki so analizirali spalne navade 276 odraslih in ugotovili, da imajo ljudje, ki povprečno spijo več kot 9 ur na noč, 27 % več tveganja za debelost.
Dejstvo pa je, da se ljudje pogosteje srečujemo s problemom pomanjkanja spanja, kot pa da bi ga imeli na pretek. Pomanjkanje spanca sicer ni smrtonosno, vendar pa lahko ima resne posledice.
V sklopu eksperimenta vzdržljivosti je mlad fant Gardner ostal buden 11 dni in 24 minut, s čimer je podrl rekord. Pri tem ga je opazovala ekipa nevrologov in znanstvenikov, ki so vsak dan analizirali njegove simptome.
Ugotovili so, da je Gardner drugi dan brez spanja težje ohranjal osredotočen pogled, četrti dan pa se je začel boriti s pomanjkanjem koncentracije, razdražljivostjo in halucinacijami. Šesti dan je njegov govor postal vse počasnejši, poslabšal pa se mu je tudi spomin. Deseti dan se je začela paranoja, enajsti dan pa je njegov obraz postal brez izraza, zato so preizkus prekinili. Gardner zaradi svojega podviga na srečo ni utrpel trajnih posledic.
Treba pa je opozoriti tudi na to, da lahko pretirana utrujenost poveča tveganje za nesreče. Analize so pokazale, da se približno 13 % poškodb pri delu pripisuje pomanjkanju spanca in težavam s spanjem.
Če si posameznik več tednov ali let neprestano odvzema spanec, lahko to poveča tveganje za razvoj več bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom, debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in nekaterimi oblikami raka.
Kot pri večini stvari v življenju se v bodoče poskusimo tudi pri spanju držati zlate sredine in ne upoštevajmo načela »manj je več«. Lahko noč!
