Otrok ima po navadi ob zaužitju sladkorja zelo veliko energije, starši pa trdijo, da se živahnost hitro sprevrže v hiperaktivnost. V članku nas zanima, ali je ta splošno znan mit tudi znanstveno podkrepljen?
Podatki pravijo, da ne. To bo morda začudilo vse starše, ki so že kdaj poskušali ukrotiti gručo otrok, ki so ob uživanju sladkarij kričali in se podili po hiši.
Sladkor in hiperaktivnost pri otrocih
Medicinska revija JAMA je v 90. letih zaradi velikega zanimanja objavila študijo, v kateri je združila 16 znanstvenih člankov in 23 raziskav na temo otrokovega vedenja v povezavi z zaužitim sladkorjem.
Raziskava je temeljila na zaužitju placeba, pri čemer nihče izmed udeležencev poskusa (starši, učitelji, otroci) ni vedel, ali je otrok zaužil sladkor ali placebo sladilo. Znanstveniki so poskus strnili z mislijo: »Študija je pokazala, da sladkor (predvsem saharoza), ne vpliva na vedenje ali kognitivno delovanje otrok.«
So nekateri otroci bolj občutljivi na sladkor kot drugi?
To pa ni edina raziskava, ki potrjuje tovrstna dognanja. Mnogi starši menijo, da so njihovi otroci intolerantni na sladkor, zato so raziskovalci primerjali dve skupini otrok. V prvo skupino so zajeli otroke, ki po mnenju staršev niso kazali sprememb obnašanja po zaužitju sladkorja. Drugo skupino pa so sestavljali otroci, za katere so starši trdili, da sladkor vpliva na njihovo obnašanje. .
Po treh tednih opazovanja otrokovega vedenja in kognitivnega delovanja ob različnih dietah (dieta z visoko vsebnostjo saharoze, dieta z nizko vsebnostjo saharoze in dieta s saharinom kot placebo sladilom), so raziskovalci povzeli: »Otroci, ki naj bi bili intolerantni na sladkor, niso kazali pomembnih razlik med tremi dietami v nobeni od 39 vedenjskih in kognitivnih spremenljivk. Le štirje otroci so kazali spremembe obnašanja ob različnih dietah.«
Podobna raziskava je bila narejena leta 2017 in objavljena v International Journal of Food Sciences and Nutrition, v kateri so raziskovalci opazovali vpliv sladkorja na otrokovo spanje in vedenje. Ugotovitve so pokazale, da je presenetljivih 81 % od 287 testiranih otrok zaužilo več kot priporočeni dnevni vnos sladkorja, medtem ko sladkor v telesu nikakor ni bil povezan z vedenjskimi ali spalnimi težavami otrok, niti ni vplival na razmerje med temi spremenljivkami.
Če povzamemo analize vseh raziskav, ugotovimo, da sladkor ne vpliva na hiperaktivnost otrok, oziroma je sprememba v vedenju minimalna.
Morda se sprašujete, kako je možno, da ni znanstvenih dokazov vpliva sladkorja na otrokovo hiperaktivnost, vi pa opažate vse znake le-tega pri svojem otroku?
Zakaj ideja o sladkorju in hiperaktivnosti ostaja živa?
Zanimivost: skupina pedagogov je v študiji, objavljeni v Journal of Abnormal Child Psychology, opazovala komunikacijo med otrokom in starši, pri čemer so bili le-ti prepričani, da so otroci zaužili velik odmerek sladkorja, čeprav so dobili le placebo sladilo (aspartam). Starši so imeli do otrok po zaužitju placeba veliko večjo potrebo po nadzorovanju, kritiziranju in kontroliranju njihovega obnašanja kot pred zaužitim placebo sladilom. Otroke so celo opisali kot bolj hiperaktivne v primerjavi s časom, ko niso vzeli placebo sladila.
To nam pove, da si kot starši otrokov višek energije včasih narobe razlagamo. Samo pomislite na otroški rojstni dan, kjer je na kupu polno navdušenih malčkov. Otroci so vzhičeni nad samim dogodkom, ne glede na količino zaužitih sladkarij, starši pa za njihovo vznesenost krivijo sladkor.
Tudi mediji igrajo veliko vlogo pri ohranjanju tega mita, saj se otroci in starši že od animiranih filmov dalje učijo, da liki in risani junaki ob zaužitju sladkorja »ponorijo«.
Vse navedene študije dokazujejo, da za otrokovo hiperaktivnost krivimo sladkor, čeprav vzrok najverjetneje tiči nekje drugje.
