Stojite v trgovini, pred polnimi policami sončnih krem. Na izbiro imate nešteto stekleničk različnih znamk in faktorjev SPF. Ali boste izbrali zaščito pred UVA? Morda UVB? Bi bilo najbolje kar oboje? Boste vzeli kemični ali fizični filter? Kaj je sploh razlika? Včasih se zdi izbira kreme za na morje bolj zapletena kot kvantna fizika!

Pa začnimo na začetku. Sončne kreme se delijo glede na to, ali nas ščitijo le pred delom spektra sončnega sevanja ali pokrivajo širok spekter žarkov UV (UVA in UVB). UVA sevanje predstavlja do 95 % vseh sončnih žarkov, ki dosežejo Zemeljsko površje. Dolgo se je domnevalo, da je UVB sevanje (ki poškoduje vrhnjo plast kože) najbolj nevarno, saj zelo očitno povzroča sončne opekline. Nedavne raziskave pa so pokazale, da je tudi UVA izredno škodljiv za našo kožo, saj prodira do globljih plasti kožnih celic in predstavlja glavnega krivca za znake staranja, kot so gubice in sončne pege. Ker segajo žarki UVA globoko v kožo, so tudi povezani z razvojem različnih oblik kožnega raka. Potemtakem je jasno, da nas mora sončna krema ščiti tako pred UVA kot UVB svetlobo.

Kaj pa zaščitni faktor? Mnogo ljudi zmotno misli, da SPF faktor označuje, koliko časa je lahko posameznik izpostavljen soncu, preden ga opeče. V resnici pa je zaščitni faktor merilo za količino UV sevanja, potrebnega za pojav sončnih opeklin na s kremo zaščiteni koži, v primerjavi s količino sončne energije, ki je potrebne za povzročanje opeklin na nezaščiteni koži. Svetlejša polt vsekakor zahteva višji SPF, ker absorbira večje količine žarčenja. Pogostost nanosa pa je v veliki meri odvisna od tega, kaj delamo na soncu. Kadar smo telesno zelo aktivni ali ko se kopamo v vodi, je potrebno kremo, na kožo nanesti pogosteje.

Naslednja delitev, ki morda ni tako dobro poznana, je ločevanje glede na način delovanja sestavin kreme za sončenje. Poznamo kreme s tako imenovano kemično zaščito, ki temeljijo na molekulah oksibenzona, oktokrilena ali oktinoksata. Gre za spojine, ki pretvorijo UV sevanje v manj škodljivo obliko, ki ne poškoduje kožnih celic. Omenjene spojine pa potrebujejo nekaj časa, da začnejo delovati, zato je po nanosu treba počakati 20 minut, preden se odpravimo na sonce.

Obstajajo tudi kreme za sončenje, ki temeljijo na fizikalni zaščiti. Le-te vsebujejo spojine, kot so titanijev ali cinkov dioksid, ki sončne žarke razpršijo in odbijejo stran od površine kože. Ta tip kreme nudi najširši spekter zaščite, vendar je zanje značilno, da ob nanosu pustijo na koži tanek belkast sloj, kar mnogim potrošnikom ne ugaja.

V zadnjem času se kremam za sončenje dodajajo še razni antioksidanti (npr. vitamin C in E) z namenom nevtralizacije prostih radikalov, ki nastanejo ob vpijanju sončnih žarkov. Raziskave za enkrat ne kažejo, da bi to imelo prav velik učinek, vendar bo potrebno še več študij, preden bodo znanstveniki o tem dokončno odločali.

Tematika, o kateri pa v povezavi s sončnimi kremami govorimo bolj redko, je njihov vpliv na okolje. Že dolgo je znano, da sprana krema kopalcev v naravnih vodnih okoljih povzroča odmiranje organizmov, kot so korale, morski ježki in celo ribe. To ne velja le za kreme na bazi kemijske zaščite, ampak tudi za fizikalno zaščito, ki vsebuje nanodelce, ki ovirajo rast in fotosintezo najrazličnejših vodnih organizmov. Povzročajo tudi oksidativni stres, zaradi česar se organizmi slabše spopadajo z raznimi okoljskimi pritiski. Od leta 2021 so Havaji postali prva država na svetu, ki je prepovedala prodajo sončnih krem, ki vsebujejo okolju škodljive sestavine.

Z vidika varstva okolja je tako dobro pomisliti tudi na to, da poleg kreme za sončenje uporabljamo še druge metode zaščite. Izogibajmo se soncu med 11. in 15. uro, ko je sevanje najmočnejše. Poskrbimo za primerna oblačila, ki so lahka in zračna, a nam prekrivajo čim večjo površino kože. Tako se bomo učinkovito izognili opeklinam, istočasno pa poskrbeli, da ohranjamo okolje in ne škodujemo prostoživečim živalim.

Možnosti za zaščito kože pred soncem je torej veliko. Ne glede na to, ali se odločite za kemično ali fizikalno zaščito ali pa uporabljate bolj okolju prijazne metode, je neizpodbitno: pred soncem se je v vsakem primeru treba zaščititi!

Viri:

1. https://theconversation.com/sunscreen-new-natural-antioxidant-ingredient-could-boost-protection-and-other-things-you-should-know-183552
2. https://www.healthline.com/health/physical-vs-chemical-sunscreen
3. https://www.mdedge.com/dermatology/article/153271/nonmelanoma-skin-cancer/effects-sunscreen-marine-environments