Kako smo kot družba prišli do tega, da je NE imeti časa postalo skromna pohvala? Od kod ideja, da delo pozno v noč in 24-urno dežuranje za elektronsko pošto pomenita karierni uspeh? Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki delajo več kot 55 ur na teden, celo večje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Štirideseturni delovni teden postaja vse manj realen, mnogi pa to število močno presegajo. Nekateri do te mere, da postanejo fizično in psihično izčrpani. To se dogaja v času, ko podjetja vse bolj pritiskajo na svoje uslužbence, da za manjšo kompenzacijo naredijo več dela. To se seveda odraža na zaposlenih, ki postanejo izčrpani in preobremenjeni, v najslabšem primeru pa jih lahko privede celo do poklicne izgorelosti.
Razvpito ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, za katero si vsi prizadevamo, pa ni vedno dosegljivo za tiste, ki smo nagnjeni k ugajanju in perfekcionizmu. Ne glede na to, kaj in koliko se od nas zahteva, težko določimo ustrezne meje, dokler se nam vsega skupaj ne nakopiči preveč. Dejstvo, da ni nikoli nič zares dovolj dobro in da nikoli (ampak res nikoli!) ne pride v poštev možnost, da delo enostavno “dokončamo”, nas postavlja v položaj, ko se breme nikdar ne zmanjša in dela nikoli ne opravi.
Če vam je kaj od tega znano, ste morda v nevarnosti za izgorelost, in bi bilo dobro, da naredite korak nazaj in ponovno precenite svoje prioritete. Če ne skrbite več zase ali za odnose, ki so vam včasih veliko pomenili, če vas nenehno skrbi za uspešnost in imate občutek krivde v trenutkih, ko doma niste v polni pripravljenosti, bi vam lahko koristilo nekaj dobronamernih predlogov.
Najpogostejši znaki preobremenjenosti so:
- Težave s spanjem
Slaba kakovost spanja lahko vpliva na to, kako se spopadate s stresom, rešujete težave in okrevate po bolezni.
- Neredna prehrana
Kadar ste zelo zaposleni, je zelo lahko pozabiti na to, da je treba jesti. Težava je v tem, da to običajno pomeni, da se boste pozneje zvečer najedli nezdravih stvari. Toda vsakršno duševno zdravje se mora začeti z zdravo prehrano, ki podpira vaše dobro počutje … Saj veste, kaj pravijo o zdravem duhu v zdravem telesu, kajne?
- Premalo gibanja
To je verjetno prva stvar, ki se ji odrečete, ko se v življenju dogaja preveč stvari. Ironično je, da je ravno telesna aktivnost tista, ki lahko naredi največjo pozitivno razliko. Redna vadba lahko prepreči blago depresijo, zniža krvni tlak, izboljša raven holesterola, pomaga nadzorovati raven sladkorja v krvi in zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen.
- Zanemarjanje odnosov z bližnjimi
Vztrajno izogibanje ali odpovedovanje družabnim dogodkom s prijatelji in družino vas ne stane le prirojene potrebe po povezovanju z ljudmi, temveč vpliva tudi na vaše najbližje. Preživljanje časa z bližnjimi ublaži občutke osamljenosti, izostri pa tudi kognitivne sposobnosti ter poveča občutek sreče in dobrega počutja.
- Prekomerno pitje alkohola ali uživanje drog
Čeprav je razumljivo, da se ljudje pogosto »samozdravimo«, ko se soočamo z močnimi občutki pritiska in potrebo po odklopu, je uživanje alkohola in drog zelo slaba rešitev. Ne le, da zloraba psihoaktivnih snovi ogroža splošno zdravje, zmanjšuje tudi produktivnost ter sposobnost koncentracije in osredotočenosti na delovne naloge.
Pomembno je prepoznati, kdaj ste preobremenjeni. Še bolj ključno pa je, da veste, kaj v teh primerih storiti!
- Z nadrejenim se pogovorite o konkretnih težavah.
Vedno je dobro, da se problema lotite pri izvoru. Pogovorite se z nadrejenim, in skupaj uskladite pričakovanja ter poiščite kompromise in rešitve.
- Poiščite podporo!
Naj gre za pogovor s sodelavci, prijatelji ali družino, iskanje podpore vam bo pomagalo pri obvladovanju težav.
- Ob koncu delovnega dne poiščite nekaj, česar se lahko veselite.
Poiščite sproščujočo dejavnost, ki vam lahko pomaga odpraviti stres in se sprostiti. Joga, meditacija ali samo redni dolgi sprehod po gozdu in klepet s prijateljem vam lahko pomaga, da se ponovno osredotočite in si povrnete občutek ravnovesja.
- Postavite meje.
To je koncept, s katerim se bori večina od nas. Vendar je zelo pomembno, da najdete in postavite razumne meje, ki se jih lahko držite vi in drugi.
- Znebite se občutka krivde.
Se ob misli, da boste po koncu delovnega dne ugasnili službeni telefon in prenehali preverjati elektronsko pošto, počutite krive? Prenehajte! Brez ustreznega odmora boste naslednji dan zagotovo manj osredotočeni, ustvarjalni in produktivni. Če si vzamete zasluženi odmor, boste vsak naslednji delovni dan začeli z več energije in elanom.
- Odvadite se perfekcionizma.
Prizadevanje za popolnost je nesmiselno, saj je le-ta, po definiciji, nedosegljiva. Perfekcionizem vam pravzaprav preprečuje, da bi dokončali delo in se lotili nove naloge.
Čeprav vam bodo opisani ukrepi zagotovo koristili, je treba upoštevati tudi širšo sliko. Dokler bo družba poveličevala “biti zaposlen” kot statusni simbol, ne bomo dosegli pravega ravnovesja med delom in življenjem, ki bi podpiralo duševno in telesno zdravje.
Viri:
