Stres je sestavni del modernega življenja in dokler ga imamo pod nadzorom, ni škodljiv. A če smo neprestano pod stresom, hitro nastopijo resne težave …
Ko se vsakodnevno soočamo z visokim nivojem stresa, začne ta vplivati na naše možgane in nas izpostavi marsikateremu psihološkemu in fizičnemu tveganju.
Poglejmo, kakšne spremembe povzroči kronični stres in kako se jim lahko izognete.
Kako stres vpliva na možgane in telo
Naši možgani so pred škodljivimi molekulami v krvnem obtoku zaščiteni s krvno-možgansko pregrado. A ko smo pod kroničnim stresom, začne pregrada puščati, kar omogoči nekaterim vnetnim beljakovinam dostop do možganov.
Hipokampus, reženj možganov, odgovoren za spomin in učenje, je še posebej občutljiv na takšne tujke. Kakršnakoli vnetja lahko škodljivo vplivajo na možganske sisteme, povezane z motivacijo in sposobnostjo razmišljanja.
Študije so pokazale, da kroničen stres vpliva na nivo nekaterih hormonov v možganih – predvsem kortizola. Dolgotrajno povišan nivo kortizola povezujejo z motnjami v razpoloženju, zmanjšanjem hipokampusa in fizičnimi težavami, kot so neredni menstrualni cikli.
Vse te spremembe v možganih lahko privedejo do epizod depresije, ki se pod stresom lahko začnejo ponavljati.
Kroničen stres vpliva tudi na kakovost spanja, saj zvišan nivo kortizola moti in prekinja spalne cikle.
Pod stalnim stresom se hitro znajdemo v padajoči spirali, ki pripelje do simptomov izgorelosti, tesnobe, apatije in impulzivnejšega vedenja.
Ponavljajoč stres povzroča tudi razna vnetja, ki lahko privedejo do številni zdravstvenih težav, med katere spadajo bolezni srca in sladkorna bolezen.
Kot vidite, kroničen stres postane ogromna težava, a na srečo se z njim lahko spopademo in ga premagamo.
Kako se spopasti s kroničnim stresom
Najpomembnejše je, da ukrepate takoj, ko ugotovite, da ste dlje časa pod stresom. Ne čakajte, da se situacija sama spremeni, ampak naredite vse, kar lahko, da izboljšate svoje počutje in mentalno zdravje.
Začnete lahko s telovadbo oz. kakršnokoli telesno aktivnostjo, saj ta preverjeno sproži protivnetni odziv telesa. Telovadba prav tako povzroči hitrejšo obnovo možganskih celic pomembnih območij, kot je hipokampus. Hkrati se po telovadbi počutimo boljše in bolj sproščeno.
Ključ premagovanja stresa se skriva tudi v ljudeh okrog vas. Pogovorite se z družino in prijatelji ter skupaj počnite nekaj sproščujočega, kar vas bo spravilo v boljšo voljo. Vzemite si čas za druženje, saj preverjeno pomagata proti stresu.
Proti stresu in njegovim posledicam prav tako pomagajo miselne aktivnosti in učenje. Na tak način namreč krepite vaše kognitivne rezerve, ki vas naredijo odpornejše proti depresiji in upadu sposobnosti razmišljanja. Če imate kak hobi, ki predstavlja miselni izziv, je to dober preventivni ukrep.
Meditacija in prisotnost v trenutku pomagata, da ste pozorni na trenutno okolico, odmislite stres, upočasnite ritem življenja in se sprostite.
Pomagata tudi prostovoljstvo in pomoč dobrodelnim organizacijam, saj spodbujata pozitivne občutke in aktivirata naš možganski nagradni sistem.
Ključno je, da počnete nekaj, kjer se počutite dobro in kar vam ne škoduje (kot npr. pitje alkohola). Ukrepajte čim prej in poskrbite, da boste čim pogosteje zadovoljni, hkrati pa svoje možgane redno razgibajte in mentalno telovadite, saj se to slej kot prej obrestuje.
