Včasih se sprehajamo po prometni ulici in smo prepričani, da nas je nekdo poklical po imenu. Ali pa smo na drugem koncu sveta in zavohamo znanj vonj po domu. So to halucinacije ali le bujna domišljija? In kje je meja med obema? V članku bomo odprli temo, ki marsikje še vedno velja za tabu.
Kako ljudje doživljajo halucinacije?
Halucinacija je senzorično doživetje brez zunanjih dražljajev. Halucinacije so lahko vidne, slušne, okušalne, vohalne in otipne. Stare kulture so halucinacije obravnavale kot posebno privilegirana stanja zavesti, v moderni kulturi pa jih velikokrat krivično dojemamo kot norost.
Zakaj se pojavljajo?
Raziskovalci opozarjajo, da možgani ves čas potrebujejo dinamiko zaznavanja – če te akcije ni, si vznemirjenja in zaznavne motne ustvarijo kar sami.
Halucinacije se velikokrat pojavijo pri starejših ljudeh, ki začenjajo izgubljati vid ali sluh, vendar tega ne priznajo, saj se bojijo, da izgubljajo razum. Kar pa seveda ni res!
Ko začnemo izgubljati eno od čutil, je predel možganov, ki je odgovoren za to čutilo, še vedno aktiven. Ko možgani ne dobijo več informacij iz zunanjega sveta, jih preoblikujejo s pomočjo spomina in podzavesti, te pa se pojavijo v obliki vidnih in slušnih podob.
Katere vrste halucinacij poznamo?
Oliver Snacks, eden najbolj znanih nevrologov na svetu, opozarja na razširjen pojav vidnih halucinacij. Bil je priča primerom, ko so slepi ljudje podrobno opisovali podobe, ki jih vidijo v sobi. Oči so imeli odprte, te pa so se kljub slepoti premikale.
Tudi poškodbe možganov v predelu, ki je odgovoren za vid, lahko pospešijo halucinacije.
Halucinacije se izrazijo tudi v vonju. Določen vonj lahko pri ljudeh sproži spomin na različne dogodke iz njihovega življenja. Tako lahko pacienti ob izgubi vonja čudežno zavohajo stvari, ki jih pogrešajo (vonj kave, ljubljene osebe, najljubše hrane). Tako stanje je lahko povezano s prekomerno aktivnimi celicami v nosni votlini.
Najbolj neprijetna vrsta so slušne halucinacije. Mnogi tovrstne halucinacije takoj povežejo s shizofrenijo oziroma eno izmed duševnih motenj, kar pa ne drži. Zdravniki so izvedli eksperiment, v okviru katerega so pacienti poslušali enakomerni šum vode v prostoru. Več kot polovici se je kmalu začelo dozdevati, da slišijo glasbo, četudi niso imeli predhodnih znakov haluciniranja.
Določene halucinacije so lahko povezane tudi z uporabo sintetičnih drog. Gre za psihoaktivne snovi, ki vplivajo na človekovo zavedanje, spreminjajo osebne zaznave in zameglijo jasno dojemanje sveta.
Nevrologi so mnenja, da bi v prihodnosti morali posameznikom s halucinacijami pomagati pri razumevanju glasov, podob in zvokov. Menijo, da so del njihovih življenj, zato je podpora bližnje osebe zelo pomembna.
