Življenje v današnjem svetu je vse prej kot lahko, mirno in sproščeno. Vrvež hitrega življenja vas lahko zelo hitro potegne v neskončne ure dela, iz česar se preprosto ne morete več izkopati.
Ste se že kdaj zalotili pri tem, da niste mogli zapreti računalnika, dokler ni bilo vse delo dokončano? Vam je telo že zdavnaj sporočilo, da je čas za počitek, vi pa ste vseeno raje še nekaj časa posedeli pred računalnikom?
Kaj je zasvojenost z delom?
Izraz zasvojenost z delom je prvič uporabil psiholog Wayne Oates in ga opredelil kot prisilo ali nekontrolirano potrebo po nenehnem delu.
»Ljudje z zasvojenostjo z delom pogosto delajo kompulzivno na račun drugih vidikov svojega življenja. Pogosto se dogaja, da ljudje žrtvujejo dolge ure in delajo pozno v noč tudi takrat, ko to ni potrebno. Mnogi so paranoični glede svoje delovne uspešnosti«, pojasnjuje Brian Wind, klinični psiholog. »Zasvojenost z delom je zapleteno stanje, v katerem posameznik razvije psihološko, čustveno in socialno odvisnost od dela«.
Zasvojenost z delom se lahko razvije tudi iz travme, saj nekaterim ljudem pomaga potisniti njihove težave pod preprogo. Nekateri za svojim nenehnim delom skrivajo že prej nastale težave.
Razlika med opravljanjem nadur in zasvojenostjo z delom
Vsak izmed nas je že kdaj posedel na delovnem mestu nekaj časa več, kot je bilo za tisti dan potrebno. Pa vendar to še ne pomeni, da smo vsi deloholiki. Zasvojenost z delom ni enaka tu in tam kakšni naduri ali dvema. Nekateri poklici imajo na primer 50-urni delovnik in zaradi tega zaposleni še niso zasvojeni z delom.
Pa vendar je meja zelo tanka, saj »naša kultura nagrajuje ljudi, ki trdo delajo,« pojasnjuje Wind. »Pogosto se zgodi, da dobimo pohvale in priznanja naših nadrejenih, kar nas spodbuja, da delamo bolj, pri tem pa se ne zavedamo, da prehajamo v odvisnost.«
Kakšna je torej razlika med nekom, ki se je ulovil v past opravljanja nadur in resničnim deloholikom? Oseba, ki je zasvojena z delom, se psihološko ne loči od dela tudi, ko ni v pisarni.
Kako zasvojenost z delom vpliva na vaše zdravje?
Znanstveniki opozarjajo, da lahko nenehno delo spodbudi visoko stopnjo stresa, tesnobo in težave s spanjem. Po raziskavi iz leta 2013 lahko kronični stres vpliva na visok krvni tlak in visoko vrednost kortizola v krvi. Zaradi tega obstaja večje tveganje za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen.
Poleg tega lahko zasvojenost z delom vpliva na vaše odnose in vodi do osamljenosti, samoizolacije in depresije.
Včasih zasvojenost z delom lahko sobiva z drugim duševnim stanjem, na primer z obsesivno-kompulzivno motnjo (OCD) ali bipolarno motnjo.
Kako se rešiti zasvojenosti z delom?
Prvi korak k odpravljanju zasvojenosti z delom je prepoznavanje, da jo sploh imate. Veliko ljudi je preveč fokusiranih in zaposlenih s službenimi nalogami, zato težave sploh ne zaznajo.
Čeprav vas zaradi vaše zagnanosti nadrejeni velikokrat pohvalijo, ne pozabite postaviti sebe in svojega zdravja na prvo mesto.
»Najuspešnejši ljudje vedo, da je opravljanje njihovega dela dragoceno, vendar si vseeno vzamejo čas za dejavnosti zunaj poklicnega okolja. Zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem lahko človeka naredi bolj srečnega, energičnega in bolj osveženega, kar posledično vodi k večji ustvarjalnosti in učinkovitosti pri delu samem,« poudarja Wind.
Čudovito je, če v svojem delu uživamo, a služba je le del našega vsakdana in ne sme postati naš edini fokus. Zato razmislite o svojih delovnih navadah in se prepričajte, da si vsak dan vzamete nekaj dragocenega časa zase.
