Verjetno ste v zadnjem času po poročilih kaj zasledili o opičjih kozah. Glede na kaos, v katerem trepetamo zaradi epidemije COVID-19 že vrsto let, je dokaj razumljivo, da nas skrbi že samo misel na možnost nove pandemije. Strokovnjaki za enkrat zagotavljajo, da je skrb odveč. Opičje koze niso nič novega.
Gre za virus, ki je že dolgo prisoten na Afriškem kontinentu, ker je endemičen številnim državam in se najpogosteje pojavlja pri otrocih. Obstajata dva seva, eden je značilen za porečje Konga, drugi pa se pojavlja v Zahodni Afriki. Virus opičjih koz spada med ortopoksviruse, med katere je spadal tudi virus črnih koz. Slednje smo leta 1980 izkoreninili s pomočjo zelo učinkovitega cepiva, opičje koze, ki imajo mnogo bolj mili potek bolezni, pa vztrajajo še danes.
Virus se širi kapljično in s telesnimi tekočinami, a ni pretirano nalezljiv. To pomeni, da se človek lahko naleze ob intimnem stiku z okuženo osebo, ne pa, na primer, ob bivanju v istem prostoru.
Najpogosteje je klinična slika bolezni blaga in velika večina obolelih ne potrebuje bolnišnične oskrbe. Inkubacijska doba je okoli 10 dni. Simptomi vključujejo vročino, glavobol, otečene bezgavke, bolečine v hrbtu in v mišicah ter občutek utrujenosti. Značilen kožni izpuščaj se pojavi po enem do treh dneh vročine. Izpuščaj spominja na tistega, ki je značilen za vodene koze (ali norice) in je bolj osredotočen na obraz in okončine. Pojavi se lahko tudi po ustni sluznici, spolovilu in po očesnih konjunktivah. Število mehurčkov lahko močno variira, proti koncu bolezni se posušijo in odpadejo. Simptomi lahko vztrajajo dva do štiri tedne.
Okužba z virusom opičjih koz se učinkovito zdravi s protivirusnimi zdravili in cepljenjem z istim cepivom, kot se uporablja proti drugim ortopoksvirusom. Slednje lahko povsem odpravi ali pa vsaj pomembno olajša simptome, tudi če se cepi oseba z aktivno okužbo.
Maja 2022 so se okužbe prvič začele pojavljati izven endemičnih držav. Do zdaj so po svetu zabeležili že več kot 250 potrjenih primerov opičjih koz v 23 državah, kjer se prej virus ni pojavljal. Večina prvih primerov se je pojavila med odraslimi moškimi, ki so imeli spolne odnose z moškimi. To je zanimivo, ker se bolezen sicer v preteklosti ni kazala kot spolno prenosljiva. Svetovna zdravstvena organizacija je izdala izjavo, da si je treba močno prizadevati, da bi se izognili stigmatizaciji obolelih ljudi, saj bi takšen položaj lahko bil povsem kontraproduktiven. Če je bolezen stigmatizirana, se ljudje namreč običajno izognejo iskanju zdravniške pomoči, s tem pa se lahko okužbe širijo.
Svetovna zdravstvena organizacija je izrazila prepričanje, da bo izbruh opičjih koz omejen in da se nove pandemije s tega naslova ni treba bati.
Viri:
- https://publichealth.jhu.edu/2022/what-you-need-to-know-about-monkeypox?fbclid=IwAR3aRd2j8A-_jyZr8y-_9kAP8YNVf4O54q2NX6HMsPiOLRMnIBYt3shjKWg
- https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/monkeypox#:~:text=Monkeypox%20occurs%20in%20Central%20and%20West%20Africa%2C%20often,region%20where%20smallpox%20had%20been%20eliminated%20in%201968.
- https://www.cdc.gov/poxvirus/monkeypox/response/2022/index.html
- https://edition.cnn.com/2022/05/29/health/monkeypox-outbreak-worldwide-cases/index.html
