Letošnji maj nam vremensko ni bil najbolj naklonjen – prav zato pa lahko deževne dni izkoristite za počitek, regeneracijo in branje poučnih vsebin. Tokratni Zdravi nasveti vam razkrivajo vse o glavobolih in kako jih blažiti, razlog, da je čokolada tako dobrega okusa, ob 35. obletnici černobilske nesreče pa odkrivajo, kako je povzročeno sevanje vplivalo na genetiko.

Prijetno branje!

Skoraj vsak od nas se je že soočal z glavoboli – večina že večkrat. Manjši glavobol je nadloga, ki jo lahko hitro olajša protibolečinska tableta brez recepta, določena hrana, kava, kratek počitek, ali zadostna hidracija. Če pa je vaš glavobol močnejši ali nenavaden, in ga navedeni dejavniki ne olajšajo, je to lahko razlog za skrb. Na srečo so takšne težave redke! Kljub temu pa je dobro vedeti, kdaj morate poiskati hitro zdravniško pomoč in kako obvladati veliko večino glavobolov, ki vašega zdravja ne ogrožajo.

Kaj povzroča glavobole?

Tudi zdravniki popolnoma ne razumejo, kaj povzroča glavobole, saj so razlogi lahko zelo raznoliki. Možgansko tkivo in lobanja nimata živcev, ki bi zaznavali bolečino, torej nikoli nista glavna krivca za bolečine v glavi. Nasprotno pa lahko krvne žile v glavi in vratu signalizirajo bolečino, prav tako tkiva, ki obkrožajo možgane, in nekateri glavni živci, ki izvirajo iz možganov. Tudi vaše lasišče, sinusi, zobje ter mišice in sklepi v vratu lahko povzročijo glavobole.

Kdaj glavobol lahko postane razlog za skrb

Za številne vrste glavobolov lahko poskrbite sami, zdravnik pa vam lahko da zdravila za nadzor in lajšanje večine močnejših glavobolov. Toda nekateri glavoboli zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo.

Tu je nekaj opozorilnih znakov, ki nakazujejo, da je vaš glavobol razlog za skrb:

• Glavoboli, ki se prvič razvijejo po 50. letu starosti
• Velika sprememba vzorca vaših glavobolov
• Nenavadno močan glavobol
• Bolečina v glavi, ki se poveča s kašljanjem ali gibanjem
• Glavoboli, ki se nenehno slabšajo
• Spremembe osebnosti ali pešanje mentalnih funkcij
• Glavoboli, ki jih spremlja vročina, otrdelost vratu, zmedenost, motnje spomina ali nevrološki simptomi, kot so motnje vida, nejasen govor, šibkost, otrplost ali napadi
• Glavoboli, ki jih spremlja pordelost oči
• Glavoboli, ki jih spremljajo bolečina in otrdelost v predelu senc
• Glavoboli po udarcu v glavo
• Glavoboli, ki preprečujejo običajne dnevne aktivnosti
• Glavoboli, ki se pojavijo nenadoma, še posebej, če vas prebudijo iz spanja
• Glavoboli pri bolnikih z rakom ali okvarjenim imunskim sistemom

Tipi glavobolov

Obstaja čez 300 vrst glavobolov, vendar pri samo približno 10 % poznamo njihov vzrok. Tem pravimo primarni glavoboli. Poglejmo si nekaj najpogostejših vrst primarnih glavobolov:

Tenzijski glavoboli

Tenzijski glavoboli so najpogostejša vrsta glavobolov – pojavijo se pri približno treh od štirih odraslih. V večini primerov so blagi do zmerni in se pojavljajo redko. Nekateri posamezniki pa se soočajo z močnejšimi in bolj pogosto, kar tri- do štirikrat na teden.

Tipičen tenzijski glavobol se kaže v stiskajoči bolečini na obeh straneh glave, boleča pa so lahko tudi ramena in vrat. Nekatere tenzijske glavobole sproži utrujenost, čustveni stres ali problem z mišicami in sklepi vratu ali čeljusti. Večina te vrste glavobola traja od 20 minut do dveh ur.

Če imate občasne glavobole tega tipa, lahko zanje poskrbite sami. Zdravila za lajšanje bolečin brez recepta, kot so acetaminofen in nesteroidna protivnetna zdravila pogosto hitro pomagajo pri teh dilemah, vendar vedno upoštevajte navodila na nalepki in nikoli ne vzemite več, kot bi morali. Lahko vam pomaga tudi grelna blazinica ali topla prha; nekateri se bolje počutijo po kratkem spancu ali lahkem prigrizku.

Se vam ti glavoboli pojavljajo pogosto? Poskusite prepoznati njihove sprožilce in se jim čim bolj izogniti. Pomagajo lahko tudi raznovrstne sprostitvene tehnike – še posebej koristna je lahko joga, ker sprosti vaš um in mišice vratu. Če imate ponoči probleme s škrtanjem zob, vam lahko pomaga posebna opornica med spanjem.

Zdravnik vam lahko predpiše tudi močnejša protibolečinska zdravila ali mišične relaksante. Veliko ljudi s ponavljajočimi se tenzijskimi glavoboli jih lahko prepreči z jemanjem tricikličnih antidepresivov. Na srečo pa se večina ljudi s tenzijskimi glavoboli lahko teh bolečin znebi na veliko preprostejše in lažje načine.

Migrena

Migrene so na splošno manj pogoste kot tenzijski glavoboli, vendar so običajno veliko hujše. Kar dva do trikrat bolj pogosto se pojavijo pri ženskah, povzročijo pa jih spremembe v možganskem pretoku krvi in aktivnosti živčnih celic. Pomembno vlogo ima tudi genetika – kar 70 % ljudi z migrenami ima vsaj enega bližnjega sorodnika s to težavo.

Sprožilci migren

Migrena lahko nastane brez opozorila, velikokrat pa je posledica določenih dejavnikov, ki se pri ljudeh razlikujejo. Oseba, ki trpi za migrenami, običajno ostane občutljiva na enake sprožilce. To so najpogostejši:

• Spreminjanje vremena: naraščajoča vlaga, vročina
• Pomanjkanje spanja ali prekomerno spanje
• Utrujenost
• Čustveni stres
• Senzorični sprožilci: svetle, utripajoče luči, močni zvoki, močni vonji
• Prehranski sprožilci: preskakovanje obrokov, alkohol (zlasti rdeče vino), čokolada, nitrati v suhomesnatih izdelkih in ribah, starani siri, povečanje ali zmanjšanje kofeina

Simptomi migrene

Migrene se pogosto začnejo zvečer ali med spanjem. Pri nekaterih ljudeh pred napadom migrene nastopi utrujenost, depresija, počasnost ali razdražljivost in nemir. Ker se simptomi migrene zelo razlikujejo, vsaj polovica vseh bolnikov z migreno misli, da imajo sinusne ali tenzijske glavobole, ne pa migrene.

Približno 20 % migren se začne z enim ali več nevrološkimi simptomi, imenovanimi avra. Avra se najpogosteje kaže v tem, da oboleli vidi iskre ali utripajoče luči, valovite črte, možna pa je celo začasna izguba vida. Povzroči lahko tudi otrplost ali mravljinčenje na eni strani telesa, zlasti obraza ali roke.

Večina migren se razvije brez avre in z bolečino na eni strani glave, ki se pogosto začne okoli oči in senc, potem pa se razširi na zadnji del glave. Pacienti bolečino pogosto opisujejo kot utripajočo in močno. Pogosta je tudi slabost, veliko bolnikov pa se sooča s solzenjem oči in zamašenim nosom. To lahko vodi v napačno diagnozo sinusnega glavobola.

Brez učinkovitega zdravljenja migrena traja od štiri do 24 ur. Če trpite za migrenami, veste, da je tudi štiri ure veliko preveč – prav zato je ustrezno zdravljenje ključnega pomena.

Zdravljenje migrene

Če migreno opazite v njeni najzgodnejši fazi, jo lahko obvladate z blažilci bolečin brez recepta, kot so acetaminofen, aspirin, ibuprofen, naproksen in kombinacija zdravil.

Ko so potrebna zdravila na recept, se večina zdravnikov obrne na triptane, ki so na voljo v obliki tablet, pršil za nos ali injekcij. Triptani zagotavljajo popolno olajšanje v dveh urah za približno 70 % bolnikov; telesni odziv pa je najboljši, če se zdravljenje začne čim bolj zgodaj. Nekateri bolniki potrebujejo drugi odmerek v 12 do 24 urah. Ker triptani lahko vplivajo na prekrvavitev srca in glave, jih bolniki s srčno-žilnimi boleznimi ne smejo jemati.

Skupaj s svojim zdravnikom poiščite ustrezno zdravljenje migrene. Ne pozabite pa, da lahko prekomerna uporaba zdravil povzroči glavobole in s tem začaran krog jemanja zdravil in glavobolov. Če potrebujete zdravljenje več kot dva ali trikrat na teden, raje razmislite o preventivi.

Preprečevanje migrene

Nekateri ljudje lahko migrene preprečijo s preprostim izogibanjem sprožilcev. Toda bolniki, ki se soočajo s pogostimi napadi migrene, se večkrat obrnejo na zdravljenje s pomočjo preventivnih zdravil. Učinkovita preventivna zdravila na recept vključujejo zaviralce adrenergičnih receptorjev beta (kot so propranolol, nadolol in atenolol), nekatere antidepresive (na primer amitriptilin) in nekatera zdravila proti krčem (npr. Topiramat in valproat).

Drugi tipi glavobolov

Zdravniki so diagnosticirali že množico stanj, povezanih z glavoboli. Tu so samo nekateri:

• Grozdni glavoboli

Grozdni glavoboli so redki, a zelo hudi. Petkrat bolj pogosto se pojavijo pri moških – tipičen bolnik grozdnih glavobolov je moški srednjih let z zgodovino kajenja. Glavoboli prihajajo v enem do osem nenadnih sunkov na dan v obdobju od enega do treh mesecev enkrat na eno ali dve leti, pogosto med istim obdobjem v letu. Bolečina se vedno pojavi na eni strani glave in je zelo huda, oko na boleči strani pa je rdeče in solzno, veka se lahko povesi. Napad se zgodi nenadno in traja od 30 do 60 minut; večina obolelih pa med tem postane nemirna in razdražena.

• Glavoboli zaradi zdravil

Številna zdravila med neželene učinke uvrščajo glavobole. Čeprav se zdi paradoksalno, lahko številna zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje glavobolov, glavobole tudi povzročijo.

Na to so še posebej občutljivi bolniki z migreno.

• Sinusni glavoboli

Akutni sinusitis povzroča bolečino na območju čela, okoli nosu in oči, na licih ali v zgornjih zobeh. Če vam nagibanje naprej povečuje bolečino, imate gost izcedek iz nosu in zvišano telesno temperature, je problem verjetno sinusen. Ko akutna okužba izzveni, bolečina izgine. Sinusitis ni pogost vzrok kroničnih ali ponavljajočih se glavobolov.

• Sladoledni glavoboli.

Nekateri ljudje dobijo ostre, nenadne bolečine v glavi, ko jedo kaj hladnega. Taka bolečina se konča v manj kot minuti, tudi če ne prenehate z jedjo. Če vas sladoledni glavoboli motijo, poskusite jesti počasneje in preprosto – jejte toplejše jedi!

Za večino od nas občasni glavobol ni nič drugega kot začasna ovira v toku dneva, ki jo lahko na hiter in preprost način olajšamo. Pri tem nam lahko pomagajo zdravila ali preventivni ukrepi, pa tudi različne tehnike sproščanja, joga in akupunktura.

Toda za nekatere so glavoboli velika težava. Naučite se prepoznati opozorilne znake za glavobole, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo. Skupaj s svojim zdravnikom pripravite načrt za preprečevanje in zdravljenje migrene in drugih resnih glavobolov, če ste eni izmed tistih, ki imate z njimi probleme in recite adijo glavobolom.

Vir: Headache Pain: When to Worry, What to Do – Harvard Health Publishing – Harvard Health