Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje preprosto ne morejo brez psa, drugi pa so čisto zadovoljni brez človekovega najboljšega prijatelja?

ANALIZA DVOJČKOV RAZKRIVA…

 Ekipa švedskih in britanskih znanstvenikov je raziskovala vpliv dednosti na lastništvo psov. V raziskavo so vključili podatke 35.035 parov dvojčkov. Izsledki kažejo, da naša genetika močno vpliva na odločitev za ali proti štirinožnemu kosmatincu.

Pes je bil prva udomačena žival in ima s človekom tesen odnos že vsaj 15.000 let. Dandanes nam pogosto lepšajo življenje razni domači ljubljenčki, ki naj bi imeli zelo pozitiven vpliv na zdravje in splošno počutje svojih lastnikov. Znanstveniki so zato primerjali gene dvojčkov z namenom ugotoviti, ali je želja po psu morda dedna.

»Presenečeni smo ugotovili, da ima genetika očitno precej velik vpliv na to, ali se ljudje odločijo za psa ali ne. Ta ugotovitev je pomembna za različna področja, ki raziskujejo interakcije med človekom in psi skozi zgodovino in danes. Čeprav so psi in drugi domači ljubljenčki po vsem svetu pogosti člani človeških družin, pa ni veliko znanega o tem, kako vplivajo na naš vsakdan in zdravje. Morda imajo nekateri ljudje močnejše nagnjenje k skrbi za domače živali kot drugi,« razlaga Tove Fall, avtorica študije in profesorica molekularne biologije na univerzi v Uppsali.

Carri Westgarth, soavtorica študije in predavateljica na temo interakcij med ljudmi in živalmi na Univerzi v Liverpoolu, je dodala, da so njihovi rezultati pomembni zato, ker kažejo, da bi lahko domnevno pozitivne vplive lastništva psa, o katerih poročajo nekatere študije, delno razložili z genetskimi razlikami med ljudmi, ki so v raziskavah sodelovali.

Preučevanje dvojčkov je dobro znana znanstvena metoda, uporabna v primerih, ko je potrebno ločiti vplive okolja in genetike na našo biologijo in obnašanje. Ker imajo enojajajčni dvojčki enak celoten genom, dvojajčni pa si ga delijo le približno polovico, lahko primerjava med njimi pokaže, ali ima genetika vpliv na željo po psu.

Omenjena raziskava je pokazala, da je pojavnost lastništva psov pri enojajčnih dvojčkih veliko večja kot pri dvojajčnih. To potrjuje hipotezo, da imajo geni dejansko pomembno vlogo pri odločitvi za kosmatinca.

»Takšno preučevanje dvojčkov nam sicer ne more povedati točno, kateri geni so vključeni, a kljub temu prvič ponudi dokaze o tem, da pri izbiri za psa igrata genetika in okolje približno enako pomembni vlogi. Naslednji korak je identifikacija genetskih variacij, ki vplivajo na to odločitev in kako so povezane z osebnostnimi značilnostmi, « je povedal Patrik Magnusson, eden izmed avtorjev raziskave in profesor epidemiologije na Karolinskem inštitutu, javni medicinski univerzi na Švedskem.

»Študija pomembno vpliva na naše razumevanje globoke in skrivnostne zgodovine udomačitve psov,« dodaja zooarheolog in soavtor študije Keith Dobney, vodja oddelka za človeško paleoekologijo na liverpolski univerzi. »Desetletja arheoloških odkritij so nam pomagala ustvariti boljšo sliko o tem, kje in kdaj so psi postali del človekovega sveta, moderni in antični genetski podatki pa nam sedaj omogočajo iskanje odgovorov na vprašanji zakaj in kako.«