Ljudje ustvarjajo glasbo, jo poslušajo in nanjo plešejo odkar pomnijo. Glasba lahko vpliva na naše čutenja, nas pomiri ali spodbudi. Nova znanstvena raziskava pa je dokazala, katere “tipke” v možganih pritiska glasba in kako je povezana s kognitivnimi procesi, predvsem učenjem.
V zadnjih nekaj letih je bilo opravljenih več raziskav, kako poslušanje glasbe lahko prinaša številne prednosti. Na primer ena od študij je odkrila, da se ljudje z Azlheimerjevo boleznijo, ki imajo s tem povezane številne anksioznosti, bolje spopadajo s svojimi čustvi, če poslušajo glasbo.
Poslušanje določene glasbe lahko celo spremeni našo percepcijo. Lahko na primer spremeni, kako vidimo naše potencialne partnerje ali spodbudi kreativnost.
Zadnja objavljena raziskava o vplivu glasbe na možgane, ki je bila objavljena v strokovni reviji PNAS, in so jo izvedli na Univerzi McGill v kanadskem Montrealu, je pokazala da lahko uporabimo glasbo za aktivacijo centra za nagrajevanje v možganih in motiviramo učenje v modelu za napovedovanje .
Čeprav so mnogi avtorji zapisali, da intenzivna čustva in užitki ob glasbi izhajajo iz pričakovanj, so neposredni dokazi za to pomanjkljivi, so zapisali kanadski raziskovalci. Njihova najnovejša raziskava tem predvidevanjem pride do dna.
Glasba kot nagrada, ki „podpira učenje“
Raziskovalci so študijo opravili z 20 posamezniki, starimi med 18 in 27 let. Udeleženci so sodelovali v eksperimentu, kjer je bila glasba nagrada. Vsak posameznik je moral izbrati kombinacijo barv in Vsaka kombinacija pa je imela različno verjetnost, da bo posameznik slišal prijetno ali neprijetno glasbo. Po nekaj poskusih so se udeleženci naučili katere kombinacije morajo izbrati, da bodo povečali možnost ter da bodo lahko slišali prijetno glasbo.
Med samim procesom, so raziskovalci uporabili še funkcijsko magnetno resonanco, ki je merila njihove možganske aktivnosti. Potem so z uporabo posebnega algoritma zračunali razliko med tem, kako pogosto so udeleženci pričakovali, da bodo prejeli nagrado in dejanskim številom nagrad, ki so jih prijeli.
Na podlagi nadaljnjega primerjanja teh podatkov s podatki magnetne resonance so raziskovalci ugotovili, da so pravilne napovedi povezane z večjo aktivnostjo v možganskem območju, imenovanem nucleus accumbens. To je center za nagrajevanje, prejšnja raziskava pa ga je povezala z izkušnjo užitka pri poslušanju glasbe.
Ta ugotovitev kaže, da je glasba sama po sebi uspešna nagrada in da lahko možganom zagotovi dovolj motivacije za učenje novih informacij, ki ji omogočajo lažji dostop do tega vira užitka.
Poleg tega so udeleženci, ki so našli pravilne kombinacije in najpogosteje naredili pravilne napovedi, vsakokrat korelirali z večjo aktivnostjo v predelu nucleus accumbens, ter so tudi najbolj napredovali pri učenju skozi vse naloge.
“Ta študija prispeva k razumevanju, kako abstraktni dražljaji, kot je glasba, aktivirajo centre zadovoljstva naših možganov,” pojasnjuje avtor študije Benjamin Gold.
