Najbrž je že vsak izmed nas doživel občutek neznanega, pa vendar znanega. Včasih se znajdemo v situaciji, ki je še nismo doživeli, a nas preplavi občutek, da smo točno ta trenutek – nekoč in nekje – že doživeli.
Kaj je déjà vu?
Déjà vu pomeni »že videno« in je pojav, prisoten že stoletja. Vedno znova nas očara, medtem ko znanstveniki že vrsto let iščejo preverljive vzroke tega pojava.
Raziskovanje se je večkrat izkazalo za neuspešno, kajti občutek déjà vu človeka vedno doleti nepričakovano. Ker ga torej ni mogoče predvideti, so se znanstveniki pri svojem delu prisiljeni zanašati zgolj na spomin ljudi. Kljub vsemu so zbrali dovolj informacij, da lahko že nekoliko bolj jasno opredelimo, kaj je déjà vu in od kod izhaja, čeprav še zmeraj ne poznamo enotnega odgovora.
Kaj do sedaj vemo o občutku déjà vu
- Pogosteje se pojavlja pri mlajših ljudeh, s staranjem pa postaja vse manj pogost.
- Ženske in moški ga doživljajo približno enako pogosto.
- Po nekaterih študijah je déjà vu pogostejši med ljudmi iz višjih družbenoekonomskih skupin in bolj izobraženimi posamezniki.
- Po eni izmed študij naj bi posamezniki, ki pogosto potujejo, doživljali veliko več pojavov déjà vu (41 %) v primerjavi s tistimi, ki nikoli niso potovali (11 %).
- Znanstveniki pravijo, da je déjà vu pogostejši pri posameznikih, ki so pogosto izpostavljeni stresu ali velikokrat utrujeni.
Ne gre za halucinacije
Potrebno pa je ločevati med občutkom déjà vu in drugimi neobičajnimi zaznavnimi izkušnjami. Morda se zdi presenetljivo, vendar pri tem pojavu ne gre za halucinacijo. Prav tako se déjà vu ne pojavi zaradi mentalne bolezni ali uživanja drog.
Z občutki déjà vu se srečujejo zlasti pacienti, ki bolehajo za epilepsijo.
Zakaj déjà vu sploh nastane?
Teorije občutka déjà vu bi lahko uvrstili v naslednje kategorije:
- Nevrološka razlaga
Razumevanje nevrološke podlage občutkov, da smo nekaj že doživeli, bi znanstvenikom precej olajšalo raziskovanje vzrokov tovrstnih pojavov. Toda povezave z živčevjem so le delno dognane. Dolgo priljubljena teorija je trdila, da je vzrok za déjà vu zamudno prenašanje živčnih dražljajev v našem telesu, vendar za to nimamo empiričnih dokazov.
- Zamudna zaznava okolice
Pri teh ugibanjih naj bi na nekatere stvari že zdavnaj pozabili, ne pa jih tudi povsem izbrisali iz možganov. Teorija pravi, da zaznavamo določeno osebo, kraj ali dogodek kot že viden oziroma znan, ker smo v zgodnjih letih svojega življenja situacijo že doživeli. Spomina na specifični dogodek ne moremo priklicati zavestno, lahko pa že en sam element prikliče spomine in v nas sproži občutek domačnosti.
- Pomanjkanje pozornosti
Vzroke za nastanek občutka déjà vu nekateri pripisujejo pomanjkanju pozornosti. Teorija pravi, da lahko prvo informacijo zaznate v stanju nepozornosti, nato pa sledi druga, na katero ste pozorni. Ker ste prvo informacijo prejeli brez zavestne pozornosti le nekaj trenutkov prej, jo vaši možgani zmotno razumejo kot informacijo iz dolgoročnega spomina oziroma informacijo o nečem, kar ste že doživeli.
Ne glede na to, kako nastane, pa ostaja dejstvo, da je déjà vu zelo zapleten proces, saj pri ustvarjanju občutka že videnega sodelujejo številna področja naših možganov. Preučevanje pojava déjà vu bo morda v prihodnosti pojasnilo ne le kako nas spomini lahko zavedejo, ampak tudi, kako naši možgani ustvarjajo podobo realnosti.
