Znanstveniki so razkrili obetavne novice v njihovih prizadevanjih za razvoj zdravil za zdravljenje debelosti. Identificirali so namreč 14 genov, ki lahko povzročijo debelost in tri, ki lahko preprečijo povečanje telesne mase. Ugotovitve utirajo odlično pot za zdravljenje in boj proti zdravstvenim težavam, ki zaradi debelosti prizadenejo več kot 40 % odraslih Američanov.
»Poznamo na stotine genskih variant, za katere je večja verjetnost, da so prisotne pri posameznikih, ki trpijo za debelostjo in drugimi boleznimi. Toda »večja verjetnost, da so prisotne« še ne pomeni, da bolezen tudi povzročajo. Ta negotovost je glavna ovira za izkoriščanje moči, ki jo ima populacijska genetika za prepoznavanje ciljev za zdravljenje debelosti. Da bi premagali to oviro, smo razvili avtomatiziran cevovod za istočasno testiranje na stotine genov za vzročno vlogo pri debelosti. Naš prvi krog poskusov je odkril več kot dvanajst genov, ki povzročajo, in tri gene, ki preprečujejo debelost,« je povedala raziskovalka Eyleen O’Rourke. »Pričakujemo, da bo naš pristop skupaj z novo odkritimi geni pospešil razvoj zdravljenja za zmanjšanje bremena debelosti.«
Debelost in naši geni
Ta nova raziskava pomaga osvetliti zapleten presek debelosti, prehrane in naše DNA. Debelost je postala epidemija, ki jo v veliki meri poganjajo visokokalorične diete, obremenjene s sladkorjem in visoko fruktoznim koruznim sirupom. Pri tem pa veliko vlogo igra tudi vedno bolj sedeč življenjski slog. Toda tudi naši geni niso zanemarljivi, saj uravnavajo shranjevanje maščob in vplivajo na to, kako dobro naše telo kuri hrano kot gorivo. Če torej lahko identificiramo gene, ki pretvarjajo odvečno hrano v maščobo, bi jih lahko poskušali inaktivirati z zdravili in ločiti prekomerno prehranjevanje od debelosti.
Raziskovalci so identificirali na stotine genov, povezanih z debelostjo, kar pomeni, da so geni bolj ali manj razširjeni pri ljudeh, ki so debeli kot pri ljudeh z zdravo telesno težo. Izziv je bilo določanje, kateri geni imajo vzročno vlogo z neposrednim spodbujanjem ali preprečevanjem pridobivanja telesne teže. Da bi ločili zrnje od plev, so se O’Rourke in njena ekipa obrnili na črve, znane kot C. elegans. Ti drobni črvi radi živijo v gnijoči vegetaciji in uživajo pri prehranjevanju z mikrobi. Vendar pa si z nami delijo več kot 70 % genov in tako kot ljudje postanejo debeli, če jih hranimo s prevelikimi količinami sladkorja.
Črvi so prinesli velike koristi za znanost. S pomočjo njih so dešifrirali delovanje zdravil, kot je antidepresiv Prozac. Še bolj zanimivo pa je, da so bile v zadnjih 20 letih podeljene tri Nobelove nagrade za odkritje celičnih procesov, ki so jih najprej opazili pri črvih, nato pa se je izkazalo, da so kritični za bolezni, kot sta rak in nevrodegeneracija. Bili so tudi ključnega pomena za razvoj terapije, ki temelji na tehnologiji RNA.
V novi publikaciji, ki je bila pravkar objavljena v znanstveni reviji PLOS Genetics, so O’Rourke in njeni sodelavci uporabili črve za pregled 293 genov, povezanih z debelostjo pri ljudeh. Njihov cilj je bil opredeliti, kateri od teh genov dejansko povzročajo, ali preprečujejo debelost. To so storili tako, da so razvili črvov model debelosti: nekatere so hranili z običajno prehrano, nekatere pa z visoko fruktozno dieto.
Ta model jim je skupaj z avtomatizacijo in nadzorovanim testiranjem s pomočjo strojnega učenja omogočil, da so identificirali 14 genov, ki povzročajo debelost, in tri, ki jo pomagajo preprečiti. Presenetljivo so ugotovili, da je blokiranje delovanja treh genov, ki črvom preprečujejo, da bi postali debeli, privedlo tudi do tega, da živijo dlje in imajo boljšo nevro-gibalno funkcijo. To so prav takšne koristi, ki si jih razvijalci zdravil želijo od zdravil proti debelosti pri ljudeh.
Seveda je potrebnega še veliko več raziskovanja. Raziskovalci pravijo, da so kazalniki spodbudni. Na primer, blokiranje učinka enega od teh genov pri laboratorijskih miših je preprečilo povečanje njene telesne mase, izboljšalo občutljivost za inzulin in znižalo raven sladkorja v krvi.
»Terapije proti debelosti so nujno potrebne za zmanjšanje bremena debelosti pri bolnikih in zdravstvenem sistemu,« je dejal O’Rourke. Take in podobne raziskave pa zagotovo dajejo upanje, da bo to že v bližnji prihodnosti lahko mogoče.
