Ko padejo temperature, pogosto oslabi tudi naš imunski sistem, to pa s pridom izkoristijo virusi in kaj hitro se nas loti prehlad. Še posebej neprijeten je, ker zanj ni tablet ali sirupov.
A znanstveniki so z malce drugačnim pristopom naredili prvi korak do zdravila za prehlad.
Protein proti prehladu
Raziskovalci so v človeškem telesu našli ključni protein, ki ga nekateri virusi potrebujejo, da se lahko delijo znotraj naših celic. Če onesposobimo ta protein, namesto da bi napadali virus neposredno, bi lahko preprečili širjenje okužbe.
Mikrobiolog Jan Carette in kolegi z Univerze v Stanfordu so septembra v reviji Nature Microbology naznanili, da se v človeških in mišjih celicah, ki omenjenega proteina niso vsebovale, virusi niso bili sposobni razmnoževati.
»Ne moremo še govoriti o zdravilu za prehlad, gre pa za zanimiv korak naprej,« je izsledke komentirala Ellen Foxman, imunologinja na Univerzi Yale, ki ni bila vključena v študijo.
Prehladi so najpogostejše nalezljive bolezni pri ljudeh. Odrasli za prehladom zbolijo v povprečju trikrat letno, otroci pa ga ujamejo še pogosteje. Okužbo lahko povzroči eden izmed nekaj sto različnih virusov, med njimi rhinovirusi. Ker so povzročitelji tako številčni, in ker lahko hitro mutirajo in postanejo odporni na zdravila, je iskanje zdravila tako zahtevno.
Virusom neprijazen gostitelj
Raziskovalci s Stanforda in Univerze California v San Franciscu so se zato namesto na virus osredotočili na gostitelja. Virus namreč “ugrabi” celice in naše lastne celične mehanizme uporabi, da izdela kopije sebe in se razširi v gostitelju. Ekipa raziskovalcev je zato želela ugotoviti, ali lahko najdejo gen, odgovoren za protein, ki ga virusi potrebujejo za preživetje v organizmu.
Z uporabo metode CRISPR so Carette in sodelavci sistematično brisali posamezne dele DNA in gradili zbirko človeških celic, vsako z enim manjkajočim genom in posledično proteinom, ki ga gen proizvaja.
Nato so raziskovalci celice okužili z virusi in s posebnimi virusnimi proteini, ki so delovali kot zanke, iz celic povlekli človeške proteine, ki so se pritrdili na virusne. Tako so ugotovili, kateri človeški proteini se povezujejo z virusnimi in jim odprejo vrata v naše celice.
In en protein se je pojavljal vedno znova – SETD3. Znanstveniki so že prej vedeli, da omenjeni protein vpliva na krčenje mišic, njegova vloga pri virusnih okužbah pa jih je presenetila.
Ko so raziskovalci viruse vbrizgali v miške brez aktivnega gena SETD3, miške niso zbolele. Tudi človeške pljučne celice – ki so še posebej občutljive na tovrstne okužbe – brez gena SETD3 so ostale zdrave.
Obetavna pot do zdravila
Kljub obetavnim rezultatom pa še znano, ali bi lahko zavrtje tega gena in proteina, ki ga proizvaja, morda privedlo do drugih težav. Znanstveniki namreč ne vedo točno, kaj gen v človeškem telesu počne. Če ga popolnoma odstranimo, lahko pride do nepredvidenih posledic, razlaga Vincent Racaniello, virolog z Univerze Columbia, ki ni bil vključen v študijo. Miške, na katerih so opravili poskuse in so sicer ostale zdrave, so imele težave pri kotenju. Samičke niso bile sposobne potisniti mladičev iz maternice. To bi lahko bilo povezano z vlogo, ki jo ima omenjeni protein pri krčenju mišic.
Zato raziskovalci menijo, da je najboljši pristop razvoj zdravila, ki bi preprečilo interakcijo med proteinom in virusom, ali da bi uničilo človeški protein le, ko pride v stik z virusnim.
A do takrat bomo morali še malce počakati. Najboljše zdravilo, če vas ulovi prehlad, zato ostaja topel čaj z medom in limono ter počitek.
