Če sta starša visoka, bo tudi otrok visok in če sta starša nizka, bo otrok nižje rasti. Ali je res tako enostavno?

Dednost človeške višine se na prvi pogled zdi kot zelo preprosta enačba. A v resnici je ravno obratno – genetski dejavniki, ki vplivajo na višino, so zelo kompleksni.

Dednost odvisna od države

 Dednost višine se giblje med 60 % in 80 %, preostalih 20 % do 40 % pa je odvisnih od okolja in predvsem prehrane. Prav zato se dednost med državami precej razlikuje.

Najrazvitejše države, kjer otroci dobijo vse potrebne hranilne snovi za zdravo rast in razvoj, imajo bolje izkoriščen genetski potencial za višino. Posledično je dednost višine višja, običajno blizu 80 %.

Manj razvite države, kjer je več revnega prebivalstva, imajo nižjo dednost, saj je vpliv okolja močnejši in predvsem bolj raznolik. Tam je dednost bližje 60 %.

Poleg okolja, ki različno uspešno izkorišča genetski potencial, na višino vplivajo tudi posamezni geni in njihove različice.

Več kot 700 genetskih različic

Na našo rast vpliva več kot 700, po nekaterih podatkih celo 4000, različic genskega zapisa posameznika. Vsaka variacija na višino vpliva zgolj za milimeter ali manj, a tudi vse variacije skupaj ne pojasnijo celotne višine posameznika.

Zanimivo je, da znanstveniki niso prepričani, kako večina pogostih variacij vpliva na višino in kaj je njihova naloga.

Upajo, da bodo razlike v genskem zapisu bolje razumeli z raziskavo ekstremnih različic genov, ki imajo ogromen vpliv na rast in višino posameznika – kot je npr. različica, ki povzroča gigantizem. A te različice niso “običajne”, ampak izredne in posameznikom povzročajo mnogo težav.

Perujski gen za “majhnost”

Nedavno pa so genetiki odkrili različico gena, ki v povprečju zniža višino osebe za kar 2,2 cm.

To različico so odkrili pri kar 5 % Perujcev, kar pomeni, da gre za običajno različico, hkrati pa ne povzroča nobenih težav ali motenj v razvoju. Med običajnimi različicami genov ima ta največji vpliv na višino posameznika.

Če posameznik podeduje to različico od obeh staršev, je v povprečju kar za 4,4 cm nižji od ljudi brez nje.

To odkritje vsaj delno pojasni, zakaj so Perujci eden izmed najnižjih narodov na svetu – moški so v povprečju visoki 165,3 cm, ženske pa 152,9 cm. Za primerjavo – Slovenci smo v povprečju višji za dobrih 12 cm.

Višina je vsekakor dedna, a njena dednost ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Sploh, če se kje skriva kakšna neodkrita različica gena, ki preseneti statistike.