Zbujanje le eno uro prej bi lahko zmanjšalo tveganje za hudo depresijo za kar 23 %!

V reviji JAMA Psychiatry so objavili rezultate nove genetske študije. Študija 840,000 ljudi, ki so jo opravili raziskovalci Univerze Colorado Boulder in Broad Institute of MIT v Harvardu, predstavlja nekaj najmočnejših dokazov, da spalni kronotip – nagnjenost k spanju ob določenem času – močno vpliva na tveganje za depresijo. Študija je tudi med prvimi, ki so opredelile, kaj je potrebno za pozitivno spremembo duševnega zdravja.

“Že nekaj časa vemo, da obstaja povezava med časom spanja in razpoloženjem, toda vprašanje, ki ga pogosto slišimo od zdravnikov, je: koliko prej moramo ljudem naročiti, naj gredo spat, da bodo zares videli koristi?” je dejala Celine Vetter, docentka za integrativno fiziologijo z Univerze Colorado Boulder. “Ugotovili smo, da je vstajanje eno uro prej povezano z bistveno manjšim tveganjem za depresijo.”

Prejšnje opazovalne študije so pokazale, da imajo nočne ptice dvakrat večjo verjetnost za razvoj depresije kot tisti ljudje, ki vstajajo zgodaj – ne glede ne glede na to, kako dolgo spijo. Ker pa motnje razpoloženja, kamor spada tudi depresija, prav tako motijo ​​vzorce spanja, imajo raziskovalci težave z razbiranjem, kaj je vzrok in kaj posledica.

Druge študije so imele majhne vzorce, opirale so se na vprašalnike iz ene same časovne točke ali niso upoštevale okoljskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na čas spanja in razpoloženje. To pa lahko vodi v nejasne rezultate.

Leta 2018 je Vetter objavil obsežno, dolgoročno študijo 32,000 medicinskih sester, ki je pokazala, da je pri “zgodnje vstajajočih” do 27 % manj verjetnosti, da bodo v naslednjih štirih letih razvile depresijo. To je zastavilo vprašanje: kaj pomeni zgodnje vstajanje?

Da bi dobili boljši občutek, ali je premikanje časa spanja na bolj zgodnjo uro res koristno in koliko premika je potrebno, se je glavni avtor študije Iyas Daghlas obrnil na podjetje, ki testira DNA ter ostale biomedicinske baze podatkov. Daghlas je uporabil metodo, imenovano “Mendelova randomizacija”, ki z genetskimi povezavami pomaga razvozlati, kaj je vzrok in kaj učinek.

“Naš genetski zapis je ustvarjen ob rojstvu, zato nekatere pristranskosti, ki vplivajo na druge vrste epidemioloških raziskav, ne vplivajo na genetske študije,” je dejal Daghlas.

Znano je, da več kot 340 genetskih različic vpliva na človekov kronotip, genetika pa skupaj lahko pojasni 12–42 % naših preferenc glede urnika spanja.

Raziskovalci so ocenili podatke o teh genetskih različicah na 850,000 posameznikih, vključno s podatki 85,000 ljudi, ki so 7 dni nosili sledilce spanja, in 250,000, ki so izpolnili vprašalnike o svojih spalnih navadah.

Približno tretjina anketiranih se je identificirala kot jutranja ptica, 9 % je bilo nočnih sov, ostali pa so bili nekje vmes. Na splošno je bila povprečna sredina spanja ob tretji uri zjutraj, kar pomeni, da so šli spat ob 23. uri in vstali ob 6. uri zjutraj.

S temi informacijami so se raziskovalci obrnili na drugačen vzorec podatkov, ki je vključeval genetske informacije skupaj z anonimiziranimi zdravniškimi zapisi ter raziskavami o diagnozah depresije.

S pomočjo novih statističnih orodij so si zastavili vprašanje: ali imajo ljudje z genetskimi različicami za zgodnje spanje tudi manjše tveganje za razvoj depresije?

Odgovor je da.

Vsaka ura spanja pred povprečnim srednjim časom spanja (na polovici med spanjem in prebujenjem) je vodila v 23 % manjše tveganje za razvoj depresije.

To pomeni, da bi nekdo, ki hodi spat ob enih zjutraj, s premikom spanja na polnoč lahko zmanjšal svoje tveganje za razvoj depresije za 23 %. Če bi šel spat ob enajstih zvečer, pa bi ga lahko zmanjšal za približno 40 %!

Študija ne razloži, če bi lahko tistim, ki vstajajo zgodaj, koristilo še zgodnejše  vstajanje.

Kaj lahko razloži to povezavo?

Nekatere raziskave kažejo, da večja izpostavljenost svetlobi čez dan, ki so je deležni tisti, ki vstajajo bolj zgodaj, povzroči sproščanje različnih hormonov, ki pozitivno vplivajo na razpoloženje. Druge ugotavljajo, da je imeti drugačno biološko uro kot večina drugih ljudi že samo po sebi depresivno.

“Živimo v družbi, ki je ustvarjena za jutranje ljudi. Večerni tipi ljudi se zato pogosto počutijo v stalni neusklajenosti z družbeno uro,” je dejal Daghlas.

Poudarja, da je potrebno še veliko naključnega kliničnega preskušanja, da se dokončno potrdi, ali lahko bolj zgodnje spanje resnično zmanjša depresijo. “Toda izvedena študija vsekakor podpira vzročni učinek časa spanja na depresijo.”

Tistim, ki želite začeti z zgodnejšim odhodom v posteljo in spanjem, Vetter ponuja ta nasvet:

“Naj bodo vaši dnevi svetli, noči pa temne,” pravi. “Zjutraj popijte kavo na terasi. Če lahko, se sprehodite, ali peljite s kolesom v službo, zvečer pa zatemnite elektronske naprave. ”

 

Vir: Waking just one hour earlier cuts depression risk by double digits, study finds — ScienceDaily